1. srečanje Belokranjskih pritrkovalcev na Smuku

pripravila: Anton Malenšek in Klemen Konda, pritrkovalca iz Semiča


ZAPISNIK
Srečanje Belokranjskih pritrkovalcev

5. maja, Smuk nad Semičem

   1. Srečanje pritrkovalcev Bele krajine je bilo v nedeljo 5. maja 2019, ob 15. uri na Smuku.

 


Smuk, 05.05.2019

Na deževni nedeljski popoldan se je zbralo lepo število pritrkovalcev iz cele Bele krajine.
Manjkali so pritrkovalci iz župnij Adlešiči in Preloka. Vse ostale župnije so bile zastopane z vsaj enim predstavnikom. Župniji Suhor in Radovica so zastopali pritrkovalci iz župnije Metlika. Prišla sta tudi gosta, ki pritrkujeta v stolni cerkvi v Novem mestu. Na srečanje je bil povabljen tudi dekan iz Vinice g. Anton Gnidovec, ki je bil  zaradi drugih obveznosti upravičeno odsoten.

Prisotni so bili naslednji:

 

 

Župnija/podružnica

   Ime in priimek

1.

     Črmošnjice

 Alojz Rogelj, Erazem Rogelj

 2.

     Črnomelj/ Dobliče

 Alojz Banovec, Silvo Rogina, Matevž Banovec

 3.

     Dragatuš

 Jože Cerar, Erika Cerar, Bojan Peršič

 4.

     Metlika/Gornja Lokvica

 Anton Nemanič, Ivan Šuklje

 5.

     Podzemelj

 Anton Filak, Alojz Kočevar 

 6.

      Semič

 Klemen Konda, Marko Rožič, Matej Rožič, Anton Malenšek, Franc Požek, Martin Pečavar

 7.

      Vinica

Janez Tonkovič

 8.

      Novo mesto/Kapitelj

 Stane Derganc

 
Veseli smo bili udeležbe g. Luke Zidanška, župnik v Semiču.

Odsotni so bili: Janez Pezdirc, Stanko Pezdirc, Franc Pezdirc in Martin Pezdirc; župnija Metlika.  Ob 15. uri smo bili že zbrani vsi navedeni pred romarsko cerkvijo sv. Lovrenca na Smuku. Program smo začeli v cerkvi.

Program:

  1. Molitev, ogled zvonika in pritrkavanje

Sprejem v cerkvi, predstavitev romarske cerkvice sv. Lovrenca na Smuk, molitev za blagoslov (g Luka Zidanjšek semiški župnik )

preizkus v pritrkovanju v zvoniku. Za hitrejše in varno delo je bil pripravljen vrstni red in odmerjen čas za pritrkovanje posamezne skupine. Želimo, da se držimo predlaganega reda, da ne bo prišlo do kakšnega neljubega  dogodka.

Po molitvi smo se pritrkovalci odpravili v zvonik, kjer smo preizkusili svoje znanje. Vsaka skupina je imela na voljo približno 6. minut.

V zvoniku so 3 zvonovi, 2 jeklena izdelek livarne KID Jesenice iz leta 1924 in bronast zvon, posvečen Smuški Materi božji izdelek livarne Feralit Žalec iz leta 2017. Zvonovi so postavljeni v vrsti 1-2-3. Vsi zvonovi imajo klasične kemblje, zvoni se ročno, saj zvonovi nimajo elektromotorjev, ker ni potrebe po električnem zvonenju.

   2. Sestanek

Po končanem pritrkavanju smo se odpravili v Lovsko kočo, kjer je bila rezervirana dvorana za sestanek. Za začetek je g. Anton Malenšek prebral nekaj misli o zvonovih koprskega škofa g. Jurija Bizjaka, na kratko predstavil PKSB zato,  da bi krožek bolje predstavil ostalim pritrkovalcem, ki o njem ne vejo veliko. Pogovorili smo se tudi o srečanju pritrkovalcev za škofijo Novo mesto, ki bo letos  12. maja  v Žužemberku.  Upamo, da bo letos na srečanje prišlo več skupin iz Bele krajine in ne samo mi iz Semiča in Črmošnjic.

Pogovorili smo se tudi o pomanjkanju števila pritrkovalcev in predvsem staranju pritrkovalcev, saj  je v Beli krajini mladih pritrkovalcev zelo malo, oz. jih sploh ni.  Ugotovili smo, da v   Beli krajini pritrkavanje izginja tudi zaradi avtomatskega pritrkavanja, ki ga nebi smelo biti, saj je to pritrkavanje brez duše, brezosebno, hladno,  enolično in monotono. Takšno pritrkavanje ne vzbuja čustev in željenega vzdušja.

Po ponovnem pozdravu, izraženi dobrodošlici in zahvali za lepo udeležbo vsem prisotnim, sem prebral naslednje misli o zvonovih g. Jurija Bizjaka, koprskega škofa:

»Glas zvonov prelepo poje

Glas zvonov prelepo poje, ko zvoni vstajenja dan…; se glasi vesela velikonočna pesem in Zvonovi tožno pojejo, za verne duše molijo..; se glasi otožna pesem za vernih duš dan. Glas zvonov je kakor mana in angelski kruh iz nebes, ki je imel vsakršno slast in je ustrezal vsakršnemu okusu.

Glas zvonov se iz zvonikov po naši celini razlega že od srede prvega tisočletja. Zvonovi oznanjajo tako slovesnosti, ki jih opravljata vesoljna cerkev in škofija, kakor tudi slovesnosti, ki jih opravlja posamezna župnija in posamezna družina.

Glas zvonov spremlja vsak naš dan: vsak dan nas zvonovi vabijo zlasti k trikratni molitvi Angel gospodov in nam kličejo v spomin skrivnost učlovečenja.

Glas zvonov spremlja vsako naše leto: celo leto nas zvonovi vabijo k slavjem cerkvenega leta in nam kličejo v spomin zgodovino odrešenja.

Glas zvonov spremlja vse naše življenje: zvonovi nas spremljajo od krsta do poroke in pogreba, od zibeli do groba nam kličejo v spomin skrivnost vstajenja in večnega življenja.

Glas zvonov se odziva, kakor piše apostol Pavel: ”Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi”. Zato je glas zvonov zdaj vesel in radosten, zdaj žalosten in otožen, ker se prilega vsakemu našemu počutju in vsakemu našemu doživetju.

Glas zvonov je kakor glas preroka, ki tolaži: “Tolažite, tolažite, moje ljudstvo, govori vaš Bog. Govorite prestolnici Jeruzalem na srce in ji kličite, da je njena tlaka dokončana, da je njena krivda poravnana!”

Glas zvonov je kakor glas apostola, ki oznanja: “Aleluja, ker je zakraljeval naš Gospod, Bog Vsemogočni! Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svadba Jagnjetova in njegova zročenka se je pripravila.”« (konec citata)

                                                                                               Jurij Bizjak, koprski škof

Tudi mi se potrudimo, da naša zbrana znanja in izkušnje pomagajo in pripomorejo, našim zanamcem, da bo glas naših zvonov še bolj poln miline in blagoglasja, kakor pravi naša pesem:”Večerni zvon, o mili zvon, tvoj glas poslušam iz daljave...”, da bo ta glas še bolj zvočen tudi v prihodnje.

                                                                                                          Priredil: A. Malenšek                                                                                             

Nato se je sestanek nadaljeval s kratko predstavitvijo PKSB kot krovne organizacije slovenskih pritrkovalcev v Sloveniji

A. Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev

  • Predstavitev PKSB, kot slovenske katoliške organizacije, ki skrbi za ohranjanje in razvoj pritrkovanja kot edinstvene slovenske kulturne dediščine. Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev (PKSB) je bil ustanovljen v študijskem letu 1982/83, njegov ustanovitelj in prvi predsednik je bil bogoslovec, danes pa duhovnik in profesor Andrej Vovk. Krožek spada pod okrilje bogoslovnega semenišča v Ljubljani, vodi ga bogoslovec, ki je izbran s strani vodstva semenišča, nastopa pa v vlogi predsednika, ki vodi in usmerja samo delo krožka v času enega leta, pa tudi do treh let.
  •  Cilj krožka je, da se ohranja pritrkovanje po župnijah., V ta namen se od leta 1983 dogajajo pritrkovalska srečanja po zvonikih širom Slovenije. Na njih pokažejo svoje znanje pritrkovanja številni pritrkovalci.  Krožek  ima tudi vlogo povezovanja pritrkovalcev, ki jih redno zbira na vsakoletni okrogli mizi, na kateri se določijo pritrkovalska srečanja, le ta so za organizacijo razdeljena po pokrajinah in sicer: Ljubljana z okolico , Gorenjska, Dolenjska in Bela krajina, Primorska in Štajerska. V mesecu septembru pa je izvedeno še vseslovensko srečanje, kamor pridejo izbrane skupine s pokrajinskih srečanj, to pa predstavlja vrhunec programa krožka za tisto leto.

V letošnjem letu in tudi za naprej naj bi se organizirala srečanja po škofijah.

Za novomeško škofijo bo srečanje v Žužemberku 12.05. in nato še vseslovenjsko v Benediktu v Slovenskih goricah, 8.9.2019

  • Krožek je pred reorganizacijo in sicer:

- Predlog reorganizacije PKSB

Obstaja 5 možnosti:

  • društvo (pred državo): potrebujemo TRR, sedež društva …
  • javno cerkveno združenje (ga potrdi SŠK, pred državo nič): Pritrkovalci smo pod cerkvenim  okriljem in si moramo znotraj tega izboriti neko veljavo.
  • gremo pod Slovensko Cecilijino društvo (oni niso pod cerkvenim okriljem)
  • ustanovimo sekcijo pri njih, društvo se razdeli na dva dela
  • društvo in združenje hkrati (pred državo in cerkveno)

ta predlog izgleda najboljši

  • pred državo: TRR, naslov, statut itd …
  • poleg tega uskladimo tudi s SŠK, ki mora statut potrditi
  • smiselno bi bilo, da bi bil predsednik društva del Slovenske liturgične komisije
  • člani društva bi bili tudi tisti, ki so po škofijah odgovorni za zvonove

Spomnili smo tudi na dejstvo, da je Pritrkovanje priznana nesnovna kulturna dediščina v R Sloveniji.

Pritrkovanje je priznana nesnovna kulturna dediščina

Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 18. aprila 2018 v Register nesnovne dediščine vpisalo novo enoto z imenom Pritrkavanje.

Pritrkavanje je način izvajanja ritmičnih obrazcev z udarjanjem kemblja ob obode cerkvenih zvonov. Kot del ljudske glasbene tradicije ga skupine pritrkovalcev izvajajo po celotni Sloveniji, največkrat na dan cerkvenega praznika.

B. Pritrkavanje v Beli krajini

     O sedanjem stanju pritrkovanja v Beli krajini in o možnostih oživitve te dejavnosti smo razmišljali strnjeno po naslednjih točkah.

  1. ugotovitev živosti pritrkovalskih skupin po župnijah v Beli krajini
  2. razprava o obliki organiziranosti belokranjskih pritrkovalcev, da bi pomladili vrste, da bi lahko izvajali učenje pritrkovanja
  3. kako se vključiti v programe Ministrstva za kulturo RS, za ohranjanje kulturne dediščine itd.
  4. kako vključiti belokranjske župnije, da poskusijo  po svojih župnijah sestaviti pritrkovalske skupine inp.
  5. Zbrati čim več idej in predlogov ter sprejeti zaključke, ki bi privedli do konkretnih sklepov za program dela za naprej
  6. vspodbuditi posamezne skupine za udeležbo na srečanju pritrkovalcev Dolenjske in Bele krajine v Žužemberku

Povzetek razprave:

ad1: Pritrkovanje (klenkanje) v BK še živi a že leta se čuti upad zanimanja mlajših ljudi za to dejavnost. Skupine pritrkovalcev se starajo, mladih, ki bi nadaljevali s to dejavnostjo ni. V nekaterih župnijah je klenkanje v popolnem zatonu ali celo že več let ni nobenega pritrkovalca. Pritrkovalce so po nekaterih cerkvah nadomestili avtomati za pritrkovanje, ki so nadomestili pritrkovanje v živo.

Povzetek razmišljanja predavateljice na okrogli mizi v Ljubljani dr. Cecilija Oblonšek, asistentke na Teološki fakulteti za področje liturgike in cerkvene glasbe.

Ugotavlja se, da je automatsko pritrkovanje brezosebno, brez duše hladno enolično in monotono. Takšno pritrkovanje ne vzbuja čustev in željenega vzdušja, takega kot ga potrebuje človek in kar označuje našo tovrstno kulturno dediščino. Pritrkovanje je sestavni del liturgičnega obreda, tako kot je cerkveno petje. Predtavljajmo si mašni obred s posneto glasbo, ali celo posneto celo mašo. Človek in njegova prisotnost pri izvajanju cerkvenih obredov je nujna, obvezna, če hočemo še ostati ljudje s svojimi čustvi, svojimi razmišljanji, skratka ljudje  z dušo in telesom. In ravno duša je tista, ki potrebuje pristen medčloveški odnos. Samo tak odnos človeka opogumlja, mu vliva upanje, ga radosti in razveseljuje, ga pomirja in tolaži, kadar se čuti izčrpanega, zapuščenega, razočaranega, pozabljenega in osamljenega. Vse to pa dopolnjuje pesem zvonov. Mnogi starejši ljudje so izrazili zadovoljstvo, ko so za praznik poslušali lepo klenkanje iz lin domačega zvonika. Brez tega slovesnost praznika ni izražena v tako polni obliki in meri. Mlajši ljudje morda tega tako ne doživljajo, a bi bilo prav, da tudi pri njih vzbudimo ta občutek pravega razpoloženja, da bi s svojimi občutki doživljali, prepoznavali razliko med navadnim dnem in praznikom. (konec povzetka)

 

Na sestanku smo se pogovarjali predvsem o tem, kako bi za pritrkavanje pridobili mlade. Ugotovili smo, da imamo vse potrebno za učenje miniaturne zvonove in ljudi, ki so pripravljeni poučevati, ni pa mladine, ki bi se bila pripravljena učiti pritrkavati.

Razmišljali smo tudi o tem kako bi mladim predstavili zvon in pritrkavanje. Najboljše bi bilo, da bi organizirali delavnice pritrkavanja  na oratorijih, po župnijah v Beli krajini. Pritrkavanje pa bi bilo potrebno predstaviti tudi starejšim oz. ne samo otrokom. 

Naša naloga sedanjih pritrkovalcev je, da poskrbimo za nadaljevanje te dejavnosti zato bi bilo prav, da se dogovorimo kako si pri tem pomagati, kako se organizirati, kako delovati, da pomladimo svoje vrste. Cilj nam bi moral biti, da bi v vsaki župniji imeli vsaj eno pritrkovalsko skupino.

1.sklep: Prisotni za svoje župnije ugotovijo stanje o pritrkovalskih skupinah, možnostih za pridobitev novih članov, potrebe in možnost učenja pritrkovanja, posredovanje novih dodatnih pobud.

Zadolženi po župnijah:

  1. Črnomelj: g.Alojz Banovec, Baltnik pri Dobličah
  2. Dragatuš: ga. Erika Cerar, Obrh pri Dragatušu
  3. Metlika, Suhor Radovica: g.Anton Nemanič, Gornja Lokvica 29, predlagan je še

g. Stanislav Pezdirc, Slamna vas, v njegovi odsotnosti

  1. Podzemelj: g. Alojz Kočevar, Gradac
  2. Semič, Črmošnjice: g.Anton Malenšek, Semič
  3. Vinica, Adlešiči: g. Janez Tonkovič, Hrast pri Vinici

 

ad.2,3,4,5 Danes mladi ljudje živijo na nekoliko drugačen način, sprejemajo in cenijo drugačne vrednote, razpoložljiv čas namejajo drugačnim stvarem. Tudi starši ravno tovrstni dejavnosti ne posvečajo veliko pozornisti in ji ne dajejo posebne vrednosti.

Vprašanje je kako vsej tej generaciji predstaviti zvon kot glasbeni instrument, da bi ga sprejeli, da bi zvon postal nekaj veličastnega, da bi z zanimanjem sprejemali znanje o zvonovih in o možnosti na njih izvajati glasbo ter sprejeli to našo edinstveno kulturno dediščino za svojo in si jo želeli živo ohraniti še naprej. ?

Poiskati bi morali neko obliko organiziranosti, ki bi imela za nalogo privabiti novo članstvo, ki bi omogočila izpolniti pogoje za organiziranje učenja pritrkovanja itd.

V to naj bi se vključile tudi župnije; župniki, kateheti, ki imajo stik z mladimi in bi morale to dejavnost vzpodbujati in podpirati.  Vemo, da je duhovnikov vse manj in tudi oni imajo vse več dela, ko skrbijo za več župnij hkrati, a vendar morda pomagali pri odkrivanju, identifikaciji mlajših oseb za to dejavnost.

Vzpostaviti bi morali stik z dekanom, kot predstavnikom vseh župnij v BK, da bi na svojih konferencah oblikovali stališče o njihovem odnosu do tega vprašanja.

2. sklep: Seznaniti dekana o problematiki pritrkovalcev BK, ga zaprositi za uvrstitev te tematike na njihovo konferenco ter izraziti željo, da dobimo njihovo mnenje o njihovem videnju o potrebi pritrkovalcev v župnijah in o načinu sodelovanja za pomladitev.

Zadolžen:  g. Anton Malenšek                               rok izvedbe: 10.05.2019

BK ima tri občine znotraj katerih delujejo razna kulturna društva. Pozanimati bi se morda veljalo kako bi v sklopu teh društev, kot njihova sekcija, morda lahko delovala pritrkovalska skupina. To je pomembno zato, da bi v sklopu občinskih sredstev za kulturno dejavnost nekaj sredstev namenili za dejavnost pritrkovalcev (financiranje učiteljev, pokrivanje potnih stroškov za obiskovanje srečanj, ki bi jih organizirali in za samo organizacijo teh srečanj itd. V župniji Semič in Črmošnjice je pritrkovalska skupina vključena v KD Orel Semič, kot sekcija Pritrkovalci. Program dela pritrkovalske skupine je sestavni del programa dela KD Orel. S tem programom se KD prijavlja na razpise občine Semič, ko razpisuje sredstva za delovanje KD v občini in tudi na razpise ostalih državnih institucij za podporo izvajanja kulturne dejavnosti.

3. sklep: Za vsako občino je potrebno pridobiti mnenje o možnosti vključitve pritrkovalskih skupin v sestavo obstoječega kulturnega društva kot njegova podskupina ali sekcija za pritrkovanje v okviru katerega bi ta sekcija imela določeno materialno podporo za svoje delovanje.

Zadolžen:

za področje občine Črnomelj: g. Alojz Banovec, Blatnik pri Dobličah

za področje občine Metlika: g. Stanislav Pezdirc, Slamna vas                                                                  

 

 Kako se vkljućiti v novo obliko organiziranosti PKSB, ostane odprto vprašanje vse do dokončne oblike organiziranosti dejavnosti pritrkovanja na nivoju Slovenije. Ko bo ta organiziranost znana se bomo odločali kako se bomo vključili.

 ad.6: V nedeljo, 12.05. ob 15. uri bo srečanje pritrkovalcev BK in Dolenjske v Žužemberku

Povabljeni so bili vsi, da se udeležijo tega srečanja. Gotovo bo tam govora o stanju pritrkovalsva v naši škofiji in tudi drugod po Sloveniji. O stanju sedanje in o dilemah bodoče organiziranosti te dejavnosti na Slovenskem. Možnost pa bo videti novo cerkev in njihove zvonove pa tudi orgle, ki so ene večjih in najlepših južno od Ljubljane. Z udeležbo bomo pokazali, da v BK še živi klenkanje in da želimo to dejavnost ohranjati živo še naprej.

 

 

4. sklep: Poročilo o izvršitvi sklepov vsak zadolžen sporoči na elektronsko pošto vsem belokranjskim pritrkovalcem, ki imajo el. naslov, oziroma ga pripravi do naslednjega srečanja, ki naj bi bilo v jeseni.

 

5. sklep: Zapisnik tega sestanka s fotografijami pošljemo uredniku spletne strani Pritrkovalca, da vse obesi na spletno stran.

Zadolžen: Klemen Konda                                                    rok izvedbe: 08.05.2019

 

6. sklep: Naslednje srečanje organiziramo v jeseni, po trgatvi (oktober) na Žežlju nad Vinico zato, ker je dekan g. Anton Gnidovec iz Vinice, tako bo tudi on lahko prisoten  in ker je tam čudovita cerkev in velik  zvonik. Takrat bomo pregledali vsebino poročil za sedaj sprejete sklepe, kar bo usmeritev dela za naprej.

Za srečanje se je potrebno dogovoriti z dekanom g. Antonom Gnidovcem.

 Zadolžena: g. Janez Tonkovič, Hrast pri Vinici in ga Erika Cerar; Obrh pri Dragatušu                             rok izvedbe: september 2019

 

  1. Pogostitev
  • Na koncu srečanja je sledila še pogostitev, družabno srečanje. Poveselili smo se ob kozarčku semiške kapljice in golažu iz lovske koče
  • Srečanje smo sklenili ob 19:30

 

                                                                           Zapisal: Anton Malenšek,

                                                                                   Klemen KONDA