Novi zaloški zvonovi

pritrkovalec.si

NOVI ZALOŠKI ZVONOVI

  1. Prva želja, da bi imeli nove zvonove, se je porodila leta 2013. Zelo smo si želeli dobiti nove klicarje in s tem zelo obogatiti prazen zvonik. Septembra istega leta je tako župnijski pastoralni svet sprejel odločitev, o zbiranj sredstev za zvonove.
  2. Po dveh letih je stvar le počasi napredovala. Septembra 2015 je naš gospod Drago Žumer tako prevzel vajeti v svoje roke in postavil odbor za zvonove. Delali smo pridno in zavzeto. Ogledali smo si več zvonikov po Ljubljani in na Dolenjskem. Tako smo nabrali kar nekaj izkušenj.
  3. Po številnih pogovorih in sestankih je padla odločitev, da zvonove vlijemo v livarni Bachert iz Karlsruheja na jugozahodu Nemčije. Stvar smo pripeljali tako daleč, da smo 8. 1. 2016 podpisali pogodbo, s katero so se začele priprave na vlivanje samih zvonov.
  4. V teku so bile že priprave za posvetitev novih zvonov, ki smo jo načrtovali za 26. junij 2016. Aprila smo se tako udeležili vlivanja zvonov in nazorno videli, kakšno Božje delo je rojevanje novih oznanjevalcev. Bili smo polni lepih občutkov, saj smo doživeli nekaj izjemnega, kar nas spremlja celo življenje.
  5. Zvonove so vlili aprila in maja. Čas je tekel neizmerno hitro in zvonove so 16. 6. 2016 slovesno pripeljali v našo župnijo.
  6. 6. 2016, na dan samostojnosti, smo imeli povorko zvonov. Pred samo povorko zvonov je bilo potrebnih kar nekaj priprav. Zvonove smo še speskali in zloščili, tako da so dobili potreben sijaj. Veliko je bilo potrebnega krašenja vozov in pletenja vencev. Z Božjo pomočjo nam je uspelo vse. Povorka preko Zaloga, Kašlja in Podgrada je bila prečudovita.
  7. Pisal se je dan 26. 6., ki je v naši župniji zapisan kot eden prečudovitih v vsej zgodovini župnije. Zvonove je posvetil sam nadškof Zore. Ob 10. uri je bil blagoslov in dvig zvonov proti višavam. Vse je potekalo brez težav. Sledila je sveta maša in po njej slavje, da nas bodo vsak dan opominjali Božji klicarji. To je bil dan, ki nas je napolnil z neko posebno energijo.
  8. Zvon je posvečen ANGELOM VARUHOM. Teža je 636 kg, poje v tonu G1, premer zvona je 102 cm.
  9. Zvon je posvečen sv. ANDREJU. Teža je 349 kg , poje v tonu B1, premer zvona je 85 cm.
  10. Zvon je posvečen ANTONU MARTINU SLOMŠKU. Teža je 242 kg , poje v tonu C2, premer zvona je 76 cm.
  11. Zvon je posvečen MARIJI KRALJICI DRUŽINE. Teža je 139 kg, poje v tonu Es 2, premer zvona je 64 cm.

 

MINIATURNI ZVONOVI

Velika želja nas vseh je bila, da bi imeli v naši župniji tudi miniaturne zvonove.  Miniaturni zvonovi so namenjeni pritrkavanju pred cerkvijo za manjše praznike med tednom, za birme in obhajila in kadar imamo posebne goste. Veliko pa pripomorejo pri samih vajah. Pojejo enako kot veliki bratje v tonu G, B, C in Es. Lahko tudi sami preizkusite majhne klicarje.

 

PRITRKOVALSKA RAZSTAVA

V okviru pritrkovalskega srečanja smo v sobi za otroke, ki se nahaja zadaj v cerkvi, pripravili manjšo razstavo o prihodu zvonov, pritrkavanju in našemu doprinosu tej bogati slovenski posebnosti. Vabljeni ste, da si razstavo med pritrkavanjem tudi ogledate.

 

Pokrajinsko pritrkovalsko srečanje za Ljubljano in okolico

pritrkovalec.si

V nedeljo, 14. maja 2017 je v Župniji Ljubljana / Kašelj – Zalog potekalo srečanje pritrkovalcev za Ljubljano in okolico. To srečanje je bilo izrednega pomena, saj smo domači pritrkovalci želeli prevzeti organizacijo srečanja ob skorajšnji prvi obletnici novih zvonov v Zalogu. Pritrkavanje se je začelo ob 15. uri v župnijski cerkvi posvečeni Angelom varuhom. Vsi prisotni smo bili počaščeni, da je uvodni del z litanijami vodil sam upokojeni nadškof Alojz Uran. Litanije Matere Božje je zapel župnijski pevski zbor Mlada srca pod vodstvom Jerneja Berdena. Njihovo petje je segalo v višave, saj so izjemni glasovi nazorno pokazali, kaj pomeni petje pri nedeljski maši. Po uvodnem delu je župnik Andrzej Gosek predstavil župnijo od samih začetkov leta 1975 pa vse do danes. Gospod upokojeni nadškof Alojz Uran pa je v svojem pozdravnem govoru nazorno povedal, da je pritrkavanje nekaj čudovitega. Pritrkavanje je pesem, je harmonija in je predajanje talenta vsem ljudem. Vodja domačih pritrkovalcev Nejc Štucin je predstavil nove zvonove ”Od odbora do zvonika”. Po samem uvodnem delu je sledilo pritrkavanje v zvoniku. Nastopilo je 14 ekip: Črniče, Brdo 1 in 2, Šmartno pri Litiji 1 in 2, Stopiče (NM), Lokavec, Mengeš, Preserje, Lj. – Vič, Šmartno v Rožni dolini, Lj. – Sostro, Lj. – Kašelj – Zalog,    Lj. – Črnuče. Po končanem pritrkavanju je sledila še pogostitev in podelitev priznanj. V zahvalo vsaki ekipi smo podelili še majhne lesene zvončke z napisom, da jih bodo spominjali na naše srečanje. To srečanje je bilo v prečudovitem duhu, saj nas je Bog obvaroval dežja. Bili smo polni novih idej in lepih misli, da pritrkavanje še naprej raste in se razvija v neskončne širjave.

 

Nejc Štucin

Pritrkovalsko srečanje za Primorsko – Šebrelje

pritrkovalec.si

Šebrelje, kraj na Primorskem, spada v občino Cerkno, leži na 638.8 m nadmorske višine in po statistiki šteje 289 prebivalcev. Vendar domačini pravijo, da v vasi živi kar 450 ljudi, saj se je v zadnjih letih zgradilo kar 40 novih hiš.

Šebrelje omenjajo v Tolminskem urbarju že iz leta 1377.  1865 leta so imeli že osnovno šolo, 1890 »Šebreljsko štedilno posojilnico«. Pred prvo svetovno vojno je v te kraje zahajala Tržaška gospoda kot v zdravilišče, ker je na tej planoti ugodna klima. Eden od Trstinov, ki je v te kraje prihajal na obisk, je odprl zobozdravniško dejavnost.

Leta 1995 so med izkopavanji v arheološkem najdišču Divje babe, našli  najstarejše glasbilo na svetu – neandertalčevo piščal.

Cerkev sv. Jurija stoji nad vasjo, sezidana je bila leta 1765. Leta 1766 je sosednjo hišo zajel požar in se preko slamnate strehe razširil še na cerkev. Domačini so cerkev obnavljali kar 12 let in leta 1777 je bila posvečena.

Leta 1838 so  kupili nove orgle in ulili dva nova zvonova, ki so jih prelili iz prejšnji treh zvonov, toda 1942 so ju Italijani pobrali za vojne namene.

Ljudje so v teh časih hudo trpeli in ko so mislili, da je vse hudo že mimo, je v vas prišla nemška vojska in 7. junija 1944 požgala vas. Takrat je pogorela skoraj v celoti  tudi komaj dobro prenovljena cerkev.

Ljudje so se ponovno lotili obnove, pod zvonik ob vhodu v cerkev so obesili poškodovan zvon navček, ki se je ob požaru delno stopil.

Tudi zadnji potresi so cerkev hudo poškodovali in ljudje so leta 2000 spet začeli z obnovo in jo zaključili v dveh letih.

Sedaj visijo v zvoniku trije zvonovi. Prvi zvon je Samassov iz leta 1839, težak 1318 kg, srednji in mali zvon pa sta bila ulita v livarni Feralit v Žalcu leta 1975, težka sta 637 kg in 382 kg. Zvonovi so posvečeni  sv. Juriju, po katerem so poimenovali tudi cerkev, sv. Jožefu in sv. Ani.

Ja in prav v tej cerkvi s tako kruto usodo, smo se zbrali pritrkovalci na »Regijskem pritrkovalskem srečanju« za Primorsko.

Srečanja se je udeležilo 12 ekip in vsaka je pokazala svoje veščine in stile pritrkavanja. Poleg primorskih pritrkovalcev so se srečanja udeležili tudi pritrkovalci iz Brezovice, Lj. Kašelj Zalog in Šmartno v Rožni dolini, kar nas še posebej veseli.

Dobrodošlo je, da na srečanja prihajajo skupine tudi iz drugih regij, ker imajo na takšen način možnost, da se srečajo s kolegi pritrkovalci, da spoznajo zvonike in zvonove tudi po drugih regijah. Če bomo med sabo sodelovali bomo tudi boljši ljudje.

Iz zvonika je tako odmevala pesem zvonov, ki so jo poleg pritrkovalcev spremljali tudi domačini.

Po pritrkavanju smo se zaradi nizkih temperatur odpravili v gasilski dom, kjer so nas domačini prijazno pogostili, bogoslovec Tilen pa je podelil vsem ekipam priznanja za sodelovanje in določil štiri ekipe (Bovec, Vipava, Novaki, Šebrelje), ki bodo sodelovale na »Vseslovenske pritrkovalskem srečanju« 10. septembra 2017 v Preserjah pod Krimom (ljubljanska regija).

V imenu vseh pritrkovalk in pritrkovlacev se najprej iskreno zahvaljujem Janku Razpetu, ki se je potrudil organizirati to srečanje, gospodu župniku, ki je bil ves čas z nami, bogoslovcu Tilenu, ki je bdel nad vsemi dogodki in vaščanom, ki so tako prisrčno poslušali in pomagali pri pogostitvi in še posebno gospodinjam, ki so nam pripravile prekrasna peciva.

Če bi bili ljudje takšni kot smo bili mi pritrkovalci in Šebreljčani v Šebreljah, bi bil svet zelo lep.

Nada Blažko