Ž – župnik, B – Brane
Ž: ''Brane, kaj naj naredimo? Plačamo avans za zvonove?''
B: ''Ja, mislim... A denar je?
Ž: ''Je.''
B: ''Gospod, ne čakati, samo plačajte.''
To je zelo kratek opis, lahko bi rekel začetka dogodka, ki sem ga sedaj v preteklih mesecih že nekajkrat slišal od enega izmed domačih pritrkovalcev župnije Brezovica, gospoda Braneta Tomaniča, katerega intervju smo tudi pred kratim objavili na tej spletni strani.
S tem se je začelo na ''veliko'' dogajati v življenju župnije Brezovica za podružnično cerkev svete Trojice v Vnanjih goricah, namreč po letih nekaterih nujnih obnovitvenih del v cerkvi, se je v lanskem letu zares začel veliki projekt – nakup novih zvonov. Po besedah Braneta je sicer trajalo nekaj let od trenutka, ko se je zasnovala ideja o tem projektu, ampak zadnja faza se je zelo hitro odvila. Tako smo se lahko preteklo nedeljo na svoj način poveselili za še eno slovensko cerkev, ki je po vojnem odvzemu zvonov po Božji previdnosti končno prišla do novih bronastih zvonov.
Že v času, predno so zvonove pridobili za to cerkev, sem se z Branetom pogovarjal in mi je sam namignil, da bi bili Vnanjčani zelo veseli, če bi se lahko kakšen pritrkovalski dogodek odvil na Gulču, kot mu domačini pravijo. Lepa cerkev na hribu, dovolj prostora za parkiranje in pogostitev, novi zvonovi, na novo urejen zvonik, dobri pogoji za pritrkavanje... ''Kaj češ lep'šga'' je rekel. Sam sem se seveda strinjal s to idejo in po sestanku na začetku letošnjega leta, sem to lokacijo tudi sam predlagal. Gospod župnik nas je ob tej želji po sodelovanju lepo sprejel in nam potrdil gostovanje. Dejstvo, da domačini izrazijo željo po takem dogodku je zelo dober znak in na nek način veš, da se to res mora zgoditi.
V Vnanjih goricah smo se torej zbrali na 5. velikonočno nedeljo v popoldanskem času. Cerkev svete trojice pa krasijo štirje novi zvonovi iz livarne Grammayr, ki prepevajo v napevu Salve Regina:
''Veliki zvon (masa 1.600 kg; premer 135 cm; ton d1) ima upodobitev Svete Trojice in svetega Janeza Krstnika
Drugi zvon (masa 770 kg; premer 107 cm; ton fis1) ima upodobitev Svete Marije Kraljice in križanje Jezusa Kristusa
Tretji zvon (masa 450 kg; premer 90 cm; ton a1) ima upodobitev svetega Boštjana in kronanje Device Marije
Najmanjši zvon (masa 325 kg; premer 80 cm; ton h1) ima upodobitev svetega Florjana in vstajenje Jezusa Kristusa
Vsi štirje zvonovi imajo v zgornjem delu okrasni ornament in v spodnjem, širokem delu zvona drugi okrasni pas. Vrh zvonov, ki se imenuje krona, krasijo upodobitve šestih angelov na vsakem zvonu.''
Ravno pred začetkom srečanja sem se končno tudi sam spoznal z t.i. glavno kolovodjo za ta dogodek, z gospodom Dragom Stanovnikom. Sam je s svojim doprinosom in velikim veseljem poskrbel, da smo se vsi udeleženci srečanja dobro in domače počutili na Gulču, kateremu se iskreno zahvaljujem za vso pomoč ter fotografije Gulča iz višine. Kot vsakič, smo srečanje pričeli z zbiranjem udeležencev, prijavo skupin, s kratkim ogledom in tehničnimi pripravami v zvoniku, samo srečanje pa smo pričeli z molitvijo pred Gospodom v Najsvetejšem zakramentu. Zmolili... No, prav lepo in mogočno smo skupno zapeli litanije Božje Matere (tokrat ''na suho'' ker cerkev žal ni opremljena z orglami) potem pa smo pričeli z uradnim delom srečanja.
Uvodni del je vodil naš član Rok Gornik, navodila za pritrkavanje pa nam je naznanil Jernej Bartol skupno z napovedjo pritrkovalskih skupin. Srečanja se je udeležilo 8 skupin:
- Šentvid pri stični – starejši
- Šentvid pri stični – mlajši
- Šentvid pri stični – Dob
- Rudnik
- Škofljica
- Borovnica
- Vodice
- Brezovica
- In še ekipa združenja slovenskih pritrkovalcev, ki je nastopila bolj kot ne iz samega veselja in vzpodbude domačinov
Vsaka ekipa je imela na voljo 8 minut, da so se izkazali s svojimi melodijami. Prvih pet ekip je vztrajalo s stoječimi melodijami, z nastopom borovniške skupine pa so se iz lin zvonika začele tudi oglašati leteče melodije.
Po zadnjem nastopu je sledilo nekaj minut premora, da smo se z zvonika vsi odpravili na zunanji prostor kjer nas je čakala pogostitev z različnimi dobrotami. Zaradi manjših organizacijskih težav smo morali s podelitvijo diplom nekoliko počakati in kako zelo smo se vsi vzradostili, ko smo zagledali našega vodjo Janeza Meglena, ki se je slovesno pripeljal s svete maše, ki jo je obhajal na Zaplazu kot prošnjo za nove duhovne poklice. Hitro smo spisali priznanja, jih ožigosali in podpisali ter izvedli podelitev priznanj vsem ekipam, prav tako smo tudi naznanili katere skupine se uvrstijo na vseslovensko srečanje.
Zaradi že nekoliko pozne ure, je kmalu zatem sledil množičen odhod udeležencev po domovih, nekateri udeleženci smo se pa še malce podružili, pokramljali in prigriznili domače dobrote. Ker je Janez žal zamudil na glavni del srečanja, smo se z njim po ogledu cerkve odpravlili še v zvonik na ogled zvonov. In nismo morali iti iz svoje kože, da mu nebi še eno na hitro zaigrali, da jih je lahko še v živo slišal. Po koncu pritrkavanja smo se z vso preostalo tehnično opremo odpravili dol in se počasi vsi poslovili, Janez pa nas je prav lepo pohvalil za to dinamično melodijo in tudi same zvonove, da se čudovito slišijo.
Kaj lahko rečem ob koncu... Bogu hvala za to milost pridobitve novih zvonov. Nenehno prosimo Gospoda, da bi moralo verno ljudstvo kljub krizi v naših življenjih in v Cerkvi, nabrati dovolj sredstev za zamenjavo zvonov, predvsem tam, kjer je to nujno potrebno, žal je takih krajev še vedno veliko širom naše dežele! Posvetitev zvonov je velik dan za krajevno cerkev in njeno verno ljudstvo (takoj za posvetitvijo cerkve kot stavbe in oltarja je to naslovesnejši dogodek). Res kako velika milost in blagoslov je iz dneva v dan poslušati posvečeno pesem novih zvonov.
Še enkrat, Bogu hvala in vsem svetnikom za njihovo priprošnjo!
Kot sklepno misel pa naj nas spomnim na besede iz 1. pisma apostola Petra, ki smo ga na 5. Velikonočno nedeljo slišali pri sveti maši:
Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč. (1Pt 2,9)
Zavedajmo se svoje izvoljenosti, kot kristjani in tudi v tem našem življenjskem klicu, kot pritrkovalci. Opravljamo pomemben del liturgičnega življenja. Smo enakovredni sodelavci pri bogoslužju kot vsi ostali (pevci, ministranti itd.), nikakor pa ne smemo biti zaradi tega vzvišeni in polni napuha. Ponižna drža je tista, ki nas bo naredila in ohranila svete in Bogu všečne. Koronski čas nam je sicer zadal precej veliko škodo na mnogih področjih, tudi na pritrkovalskem, vendar nam mora biti to še večja vzpodbuda, da se potrudimo za visoko kvaliteto tega našega dela ter tudi za kvantiteto. Tudi apostole in vse Gospodove učence so množično preganjali, mučili in pobijali, vendar Kristusova Cerkev je iz teh mučeniških dogodkov samo še bolj vztrajno rasla. Poskrbimo, da bomo po svojih močeh kar se da pogosto s pritrkavanjem molili k Njemu, ki nam je podaril življenje in nas tako čudovito ustvaril. Kot nam tudi pravi pismo: da bi mogli oznanjati odlike tistega, ki nas je iz teme poklical v svojo čudovito luč. Lepa in ubrana pesem zvonov je prijetna za človeško uho in kako lepa je šele za Gospoda. S tem mu nič ne dodajamo, ker je popoln, pomaga nam pa na poti proti Luči, ki je neskončno čudovita.
Vabljeni pa še k ogledu nekaj videoposnetkov samega dogodka:
Pete litanije na začetku srečanja pritrkovalcev
Šentvid pri Stični 1 / Šentvid pri Stični 2
Prispevek pripravil: Blaž Kramarič
Fotografije pripravila: Blaž Kramarič, Jernej Bartol in Drago Stanovnik
-
Pritrkovalska srečanja
Seznam pokrajinskih pritrkovalskih srečanj
PKSB od ustanovitve v študijskem letu 1982/83
pa do danes. -
