Najvišje priznanje škofije Novo mesto v roke pritrkovalca in zvonarja Janka Gabriča

Najvišje priznanje škofije Novo mesto v roke pritrkovalca in zvonarja Janka Gabriča

V soboto 18. marca 2023 je novomeški škof msgr. Andrej Saje podelil navišje priznanje za laike škofije Novo mesto, odličje svetega Jožefa Janku Gabriču, dolgoletnemu pritrkovalcu, zvonarju, organistu in vsestranskemu dejavnemu članu župnije Sveti Duh Veliki Trn. Zaradi bolezni, ki jo preživlja v bolnišnici, sta odličje v novomeški stolni cerkvi, v njegovem imenu prejela njegova žena Bernarda in sin Andrej. Prejemnika Jožefovega odličja pa je nekaj dni prej v bolnišnici obiskal novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.

66-letni Janko Gabrič je zgleden krščanski mož, za prave življenjske vrednote pa je gotovo zaslužna njegova družina. Rodil se je v vasi Ženje v Župniji Sv. Duh – Veliki Trn, kjer tudi prebiva. Že v osnovni šoli je bil aktiven v župniji, bil je ministrant, kasneje je sodeloval v mladinski veroučni skupini. Že z 18-leti je postal ključar podružnične cerkve sv. Primoža in Felicijana, kar pomeni, da to delo opravlja že skoraj pol stoletja, je pa tudi organist in zborovodja župnijskega pevskega zbora.

Od 21. leta je požrtvovalno načrtoval in izvajal obešanje zvonov in skrbel za elektrifikacijo zvonjenja. Najprej je sodeloval z župnikoma g. Janezom Modicem in g. Mirom Bončo ter g. Jožetom Rantom, potem pa je začel dela v zvoniku opravljati s svojo ekipo, ki sta jo sestavljala še Janko Sumrak in Franci Urbanč. Ivan Gabrič je poskrbel za načrte, izmere, izvedbo, obešanje in elektrifikacijo zvonov v kar 566 zvonikih po Sloveniji, Črni Gori in na Kosovu. Povezan je bil tudi s slovenskimi misijonarji na Madagaskarju, ki jim je preskrbel nekaj zvonov, rad je sodeloval npr. z rojakom Tonetom Kerinom.

Kot so navedli v obrazložitvi Jožefovega odličja, je treba poudariti, da je vsa dela Janko Gabrič vedno opravil za simbolično finančno nadomestilo, vse je bilo narejeno na pol udarniško, kar pomeni, da so stroški vključevali le material, prevoz in minimalen simbolični dar. Prav zato so zvonovi lahko zapeli v mnogih manjših župnijah in na revnejših podružnicah doma in v diaspori. Na enak način - s honorarjem za material in prevoz - Janko skrbi tudi za vzdrževanje in sprotna popravila sistemov zvonjenja.

Odlikovanec, ki je sicer izučen zidar, se je v domači župniji ob opravilu vseh naštetih služb vedno udeleževal tudi raznih obnov in udarniških akcij, v veliko pomoč je bil zlasti župniku g. Metodu Oblaku, tudi v njegovi bolezni. V domačem kraju je tudi spoštovan krajan, dva mandata je bil član sveta krajevne skupnosti.

Vse našteto je Janko zmogel ob naporni službi - zaposlen je bil kot hišnik oz. skrbnik v OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško - delu na manjši kmetiji in skrbi za družino, kar je gotovo zmogel tudi zaradi globoke vere. Odlikuje ga kup dobrih lastnosti, od požrtvovalnosti, vztrajnosti, pridnosti, poštenosti. Z ženo Bernardo, s katero sta poročena že preko štiri desetletja, sta si ustvarila številčno družino šestih otrok, vsi so odrasli in samostojni, razveseljuje ju tudi že vnukinja.

Predlog, da se Jožefovo odličje podeli Janku Gabriču, sta podala dekana dekanije Trebnje g. Klavdio Peterca, ter župnik župnije Sv. Duh - Veliki Trn g. Marko Burger. O predlogu se je škof posvetoval z Zborom svetovalcev, ki je odločil soglasno.

Prejemniku odličja iz srca čestitamo in mu želimo varstva in priprošnje svetega Jožefa, ki naj mu izprosi zdravja. Bog mu povrni za vsa dobra dela v naših zvonikih že v sedajnjem življenju na zemlji, ter nekoč bogat plačnik v nebesih. 

Povzeto po Dolenjski list: 

https://www.dolenjskilist.si/2023/03/19/273161/novice/dolenjska/Jozefovo_odlicje_Janku_Gabricu

_v_566_zvonikih_zvonovi_zvonijo_tudi_po_njegovi_zaslugi/