Srečanje pritrkovalcev novomeške škofije v Treh farah (Rosalnice), 15.5.2022

Na 5. velikonočno nedeljo smo se pritrkovalci zbrali pri Treh farah v Rosalnicah, kjer je potekalo že 4.
letošnje pritrkovalsko srečanje, in sicer za škofijo Novo mesto. Srečanje je bilo med vsemi
dosedanjimi zagotovo še najbolj slovesno, saj nas je na naše veliko veselje obiskal upokojeni
novomeški škof msgr. Andrej Glavan.


Letošnje srečanje pritrkovalcev novomeške škofije se je odvijalo v belokranjski župniji Metlika, kjer se
nahaja znameniti romarski kompleks Tri fare, ki stoji na robu Rosalnic. Odlikuje se po treh gotskih
cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je deloma verjetno še ostanek
protiturškega tabora. Cerkve izvirajo iz 14. in 15. stoletja in ohranjajo gotske prvine; v 19. stoletju so
jih preurejali, zato v notranjosti vseh treh cerkva prevladuje poznobaročna oprema z rokokojsko
ornamentiko. Kljub nemirnim časom so se Tri fare v 15. in 16. stoletju s tremi gotskimi cerkvami
razvile v najpomembnejše romarsko središče v Beli krajini. Med drugim so dajale zavetje
frančiškanom, ki so v 15. stoletju pribežali iz Bosne. Ko so Turki cerkve požgali, so se frančiškani
umaknili v Novo mesto. Najstarejša severna cerkev, ki jo domačini imenujejo gornja, je posvečena
Žalostni Materi božji. Zgrajena je bila ob koncu 14. stoletja. Poleg gotskega prezbiterija z zunanjimi
oporniki in treh visokih šilastih oken je ohranila bogato profiliran gotski portal v zahodni steni
pravokotne, kasneje barokizirane ladje. Na koru skriva cerkev še eno dragocenost. To so najstarejše
orgle, narejene na nekdanjem Kranjskem, delo znamenitega ljubljanskega orglarja Joannesa
Georgiusa Eisla iz leta 1753.​ Edina cerkev z zvonikom je srednja cerkev Glej človek (Ecce homo) iz
začetka 16. stoletja in je tudi središče romarskega kompleksa. Barokizirana cerkev ima osmerokotni
tloris in ohranjen gotski prezbiterij. Med posebne zanimivosti cerkve sodi Marijin oltar v ladji s kipom
Matere božje z mrtvim Kristusom, ki ga še danes častijo predvsem tiste ženske, ki iščejo primernega
moža. Južna, spodnja cerkev pa je posvečena Lurški Devici Mariji, v jedru srednjeveška stavba s
pozidanim in v 16. stoletju predelanim prezbiterijem. Zanimiva je predvsem upodobitev svetega
Jerneja na desni strani glavnega oltarja, saj je največji romarski shod v Rosalnicah ravno na Jernejevo
nedeljo.


Zvonik srednje cerkve nosi tri starejše bronaste Božje glasnike:
1. zvon es'; 1044 kg, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 1921; napis na obodu: OZNANJAJ SLAVO
BOGU IN MARIJI


2. zvon a';, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 1921; napis na obodu: TRIFARŠKI M. B. POKLANJAJO
AMERIŠKI ROJAKI


3. zvon des'', Gašper Franchi 1708


Na sončno nedeljsko popoldne se je pri Treh farah zbralo 10 dolenjskih in belokranjskih pritrkovalskih
skupin, in sicer:

- Škocjan
- Šempeter Otočec
- Novo mesto Kapitelj
- Semič 1
- Semič 2
- Črmošnjice
- Metlika

- Šmihel pri Novem mestu
- Dragatuš
- Šentjernej

Po ustaljeni navadi se je srečanje začelo s pobožnostjo petih litanij, ki so bile tokrat še posebno
slovesne, saj jih je v cerkvi Žalostne Matere Božje vodil sam upokojeni novomeški škof msgr. Andrej
Glavan ob asistenci domačega župnika Primoža Bertalaniča, kaplana Jakoba Piletiča in pomoči
strežnikov Blaža Kramariča in Klemena Konda. Pri litanijah je prisostvoval tudi metliški grkokatoliški
duhovnik Ivan Skalivskyi. Deležni smo bili tudi orgelske spremljave.

Po opravljeni pobožnosti je sledil nagovor metliškega župnika, ki je pozdravil pritrkovalce in predstavil
zgodovinsko in umetniško vrednost Treh far. Zbrane je nato nagovoril še škof, ki je poudaril
pomembnost zvonov, ki kot Božji glasniki Njegovo Slavo raznašajo izven cerkva in jo širijo med ljudmi.
Izpostavil je neprecenljivo vlogo zvonov še posebno ob praznikih in zbranim zaupal, da je tudi sam
zvonil in pritrkaval, saj je bil njegov oče mežnar. Povedal je, da je bilo najzahtevnejše zvonjenje mrliču
z vsemi tremi zvonovi in da je med pritrkavanjem največkrat drobil. Sledil je uvodni pozdrav s strani
našega vodje Janeza Meglena, ki je podal nekaj ustaljenih napotkov in napovednik pritrkavanja po
skupinah. Vsaki skupini je bilo dodeljeno 8 minut, da so predstavili svoje pritrkovalsko znanje.
Čeprav so v zvoniku bili le trije zvonovi, pritrkovalci pri izvajanju viž v svoji iznajdljivosti niso bili prav
nič omejeni. Prikazali so bogat nabor najrazličnejših viž, prevladovale pa so predvsem stoječe
melodije. Z gotovostjo lahko trdimo, da so dolenjske župnije na svoje nastopajoče pritrkovalce lahko
izjemno ponosne, zato bi bilo prav, da tradicijo klenkanja skrbno ohranjajo in širijo na trdnih temeljih,
ki so jim jih pripravili na srečanju nastopajoči pritrkovalci. Med skupinami je bilo kar nekaj mladih, še
posebno obetaven je bil nastop domačih, metliških pritrkovalcev, ki so po 8 mesečnemu pritrkavanju
prikazali izjemne veščine.

Po koncu pritrkavanja je sledila še podelitev priznanj in razglasitev uvrščenih na vseslovensko
srečanje v Drežnico. Domače gospodinje so nas po koncu srečanja prav lepo pogostile z slanimi in
sladkimi dobrotami, pristno belokranjsko pogačo in metliško črnino, za kar smo jim iz srca hvaležni.
Bogu hvala za čudovito vreme, gostoljubne domače farane z župnikom na čelu, ki so nas dobrosrčno
sprejeli in pomagali pri organizaciji srečanja, ter upokojenega škofa Andreja Glavana, ki nas je s svojim
obiskom prijetno presenetil in nam dal nove vzpodbude za naše delo. Bog povrni!

Prispevek pripravil: Jernej Bartol

Slike prispevala: Jernej Bartol in Blaž Kramarič