Na srečanju v Preddvoru, za severni del ljubljanske nadškofije, številna udeležba pritrkovalcev, 2.6.2019

pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev

Organizacija pritrkovalskih srečanj se z zaključkom meseca maja preveša v drugi del. Uspešno izpeljana srečanja po škofijah so bila s strani pritrkovalcev dobro obiskana, takšna udeležba je bila pričakovana, kar ugotavlja tudi krožek, ki je tudi glavni organizator tovrstnih srečanj poleg župnije, ki gosti pritrkovalce. Ena takšnih je bila tudi župnija Preddvor, v kateri je na prvo nedeljo, drugega dne meseca junija, potekalo pritrkovalsko srečanje severnega dela ljubljanske nadškofije. Številčna udeležba pritrkovalcev, v glavnem so bile prisotne gorenjske skupine, je dodala dogodku posebnost, ki bo še dolgo pričal o tem, da ima pritrkovanje v tem delu Slovenije tradicijo, še več, veliko mladih nadaljuje s pritrkovanjem po zvonikih v svojih župnijah. S svojim znanjem so tako pokazali spretnost muziciranja na štirih bronastih zvonovih, katerih glasovi so se dolgo razlegali iz zvonika v številnih melodijah, ki nosijo imena: "enka menjaje, po tri, cerkljanska, kovaška, škofova, misijonska, bevška, škocjanska, ena okoli,..."

Preplet generacij med pritrkovalci omogoča razvoj pritrkovanja
Srečanje v Preddvoru je zaznamoval številčen obisk skupin, ki že več let delujejo v pritrkovanju. Posamezne skupine so zelo dobro organizirane, med njihovimi člani je čutiti povezanost, ustvarjajo pogoje, ki so potrebni za obstoj takšne skupine. In z veseljem lahko rečemo, da je bilo na srečanju veliko mladih, tudi začetnikov, ki jih pritrkovanje veseli oz. v njem najdejo nekaj, kar jih pritegne k sodelovanju. V pogovoru z njimi je bilo to moč razbrati, saj kljub mladostni razigranosti ob tem odlično prepletajo s to energijo in znanjem, ki ga dobijo od starejših pritrkovalcev. Ta vzajemnost pa je nujno potrebna med generacijami v pritrkovalskih vrstah, saj tako pritrkovanje dobiva na dopolnjeni izraznosti in napredku. Zato ne gre zanemarjati izkušenj starejših, ki so odlična popotnica mlajšim. Le načine predajanja je včasih težko poiskati. 

Pritrkovanje v zvoniku predstavljalo osrednji element srečanja
Srečanje pritrkovalcev ljubljanske nadškofije se je začelo v cerkvi sv. Petra v Preddvoru, kjer nas je pozdravil domačin, nato pa smo imeli litanije pred Najsvetejšim, ki jih je vodil predsednik Tilen, navzoč pa je bil tudi tajnik Janez. Po predstavitvi vrstnega reda skupin in poteka pritrkovanja v zvoniku, se je začelo z nastopi. Prva skupina je odšla v zvonik in začela s pritrkovanjem, druga pa je že čakala spodaj pod zvonovi. Čas, ki je bil na voljo za izvajanje, je pritrkovalcem omogočal primerno izvedbo melodije oz več melodij. Iz zvonika smo tako slišali najrazličnejše, tako leteče kot stoječe. Seveda so prevladovale prve, ki jih pritrkovalci pogosto izvajajo v tem delu Slovenije. Nastopi skupin so bili kvalitetni, melodije so bile po večini ubrane, kar je dajalo sporočilnost, da gre za izkušene pritrkovalce, ki redno vadijo oz. so pogosto v zvoniku. Ker je bilo skupin 20, se je pritrkovanje na štirih bronastih zvonovih kar nekaj časa razlegalo iz zvonika. Na koncu je vsaka skupina v zahvalo za sodelovanje in udeležbo prejela priznanje, nato pa smo se srečali še na družabnem delu v župnišču, kjer je sledila pogostitev. 

Številčna udeležba pritrkovalcev govori o tem, da je pritrkovanje po posameznih župnijah živo
Nova razdelitev pokrajinskih srečanj, ki so letos vezana na škofije, omogoča pritrkovalcem, da se udeležijo vsaj enega srečanja v svoji škofiji. S tem dejanjem pokažejo, da jim poslanstvo pritrkovanja nekaj pomeni, upam, da v prvi vrsti to opravilo štejejo kot bogoslužno, s katerim vstopajo v lepoto liturgije, ter tako na najlepši način dajejo hvalo Bogu, ki je za vse zaslužen, tudi zato, da nas je poklical v to poslanstvo. Zato more biti pritrkovalec odgovoren bogoslužni sodelavec, ubrano izvajati pesem zvonov, ter vestno opravljati to opravilo. Lahko rečemo, da je slovenski pritrkovalec v večini vse to, predvsem pa čuti to, da ko pritrkuje, pritrkuje s sporočilom. To pa je vnašati v cerkvene slovesnosti polnejšo obliko lepega s pomočjo glasbe zvonov. Zato naj ne mine nobena slovesnost brez pritrkovanja, kjer je to brezpogojno mogoče izvesti. Poleg te vpetosti pritrkovalca pri župnijskem sodelovanju, pa ne smemo pozabiti, da je potrebno ustvarjati tudi vezi z ostalimi pritrkovalci. Ravno to po svojih najboljših močeh omogoča pritrkovalski krožek, ki mu je zaupana ta temeljna naloga, torej povezovati vse slovenske pritrkovalce na ravni škofij. Zato je prav, da pritrkovalske skupine, pa tudi posamezniki, vsaj enkrat letno obiščejo organizirano pritrkovalsko srečanje. Odlično sodelovanje različnih skupin je bilo gotovo opazno na tokratnem srečanju pritrkovalcev. S tem se pokaže, da je pritrkovanje živo, dediščina tega opravila bo odgovorno predana našim zanamcem! Če bo tako in naj bo tako, bo naš namen dosežen!

NASTOPAJOČE SKUPINE:
PREDOSLJE
TRŽIČ
BREZJE
ŠENČUR
LJ-FUŽINE
LJ-ŠENTVID
LJ-ČRNUČE
LJ-VIČ
LJUBLJANA-KAŠELJ/ZALOG
MENGEŠ
SMLEDNIK
VODICE (mlajši)
VODICE (starejši)
LAHOVČE
CERKLJE NA GORENJSKEM
SREDNJA VAS V BOHINJU
KRANJ-ČIRČE
SV. LENART
PREDDVOR (mlajši)
PREDDVOR (starejši)

IZBRANE SKUPINE:
PREDOSLJE
BREZJE
SMLEDNIK
VODICE
PREDDVOR

PRIZNANJE:


PREDSTAVITEV ZVONOV:

ŽUPNIJA: SV. PETER, PREDDVOR
ŠT. ZVONOV: štirje bronasti

1. zvon: STROJNE TOVARNE IN LIVARNE LJUBLJANA , ŠT. 2464, ulit leta 1933, masa 2624 kg, ton B0 

2. zvon: STROJNE TOVARNE IN LIVARNE LJUBLJANA , ŠT. 2465, ulit leta 1933, masa 1281 kg, ton d'

3. zvon: STROJNE TOVARNE IN LIVARNE LJUBLJANA , ŠT. 2466, ulit leta 1933, masa 744 kg, ton f'

4. zvon:  STROJNE TOVARNE IN LIVARNE LJUBLJANA , ŠT. 2467, ulit leta 1933, masa 450 kg, ton as'

POSTAVITEV ZVONOV: zvonovi postavljeni v vrsti 1-2-3-4

DRUGE ZNAČILNOSTI:
krone zvonov s prirobnicami, razen pri najmanjšem, ki ima krono s šestimi korenikami, kemblji so pregibni, pritrkovanje je dobro, zvonik urejen;