V ŽUŽEMBERKU SREČANJE PRITRKOVALCEV NOVOMEŠKE ŠKOFIJE, 12. MAJ 2019

pripravila: Nada Blažko, članica OOPKSB


V prečudovitI kraj Žužemberk, osrednjI del Suhe Krajine in v prekrasno cerkev, je na pritrkovalsko srečanje v nedeljo 12. maja prišlo 18 pritrkovalskih ekip. Kot ponavadi smo pritrkovalsko srečanje začeli z molitvijo. Po molitvi je domači župnik Franc Vidmar, častni kanonik novomeškega stolnega kapitlja, povedal o zgodovine cerkve in o zvonovih. Žužemberk je bil pisno prvič omenjen leta 1246, sedež župnije pa je na tem mestu od leta 1413.

Na mestu, kjer je sedaj cerkev, so imeli Rimljani pogansko svetišče boginje Venere. Ko so prišli v te kraje naši predniki, so v 10. stoletju na tem mestu zgradili cerkev posvečeno škofu sv. Miklavžu. Kraj je številčno rastel in se razvijal, cerkev je postala premajhna, zato so jo leta 1768 v celoti podrli in leta 1769 zgradili novo. Imela je zelo bogato baročno opremo. V drugi svetovni vojni, leta 1944 so partizani cerkev požgali. Iz cerkve se je rešilo zelo malo, večino je bilo uničeno. Tako je bila župnija brez cerkve. Dovoljenja za obnovo so pridobili šele v novi državi Sloveniji in cerkev je bila v današnji podobi obnovljena v letih 1993-94. Veličastno podobo ji dajeta dva zvonika, v severnem je največji zvon, v južnem pa ostali štirje.

Nejc, namestnik referenta za pritrkovalce, je povedal, da je pritrkavanje slovenska posebnost, glasba, ki jo izražamo s srcem. Če pritrkovalci ne čutijo veselja in predanosti, potem to ni melodija, ki  oznanja vero. Tudi talent, ki ga imamo, ne pomaga nič, če ni prisotna močna božja ljubezen. Pritrkovalci smo poslani, da za božje ljudstvo oznanjamo prihod Kristusa.

Janez, namestnik predsednika Tilna, je povedal o reorganizaciji Pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev. Rekel je, da se bogoslovci počasi poslavljajo iz organizacijske vrste pri pritrkovalcih, zaradi povečanih obveznosti. V ta namen je bil že pred dvema letoma ustanovljen ožji odbor, ki tudi zelo pomaga. Najbolje je, da se ustanovi društvo oz. združenje slovenskih pritrkovalcev, ki bo z žigom Škofovske konference na celotnem območju Slovenije delovalo in oživljalo pritrkavanje. Društvo oz. združenje je potrebno tudi zato, da se pridobi določena sredstva, ki se jih za delovanje nujno potrebuje. Pritrkovalce prosi, da poleg pritrkavanja zmolijo še kakšno molitev, da bi ta stvar uspela, da bi lepoto pritrkavanja prenašali na mlajši rod. Vsako dobro delo šteje in je vedno poplačano.

Nada je še povedala o pravilih, ki se dotikajo nastopov v zvoniku. Sledilo je še skupinsko slikanje. Najlepše je, ko se pritrkovalci držijo pravil in vstopajo k zvonovom kadar so pozvani. Tokrat je bilo tako. Vsaka ekipa je pokazala svoja znanja, vsaka na svoj način pritrkavanja, tako da je bilo poslušanje zelo prijetno in balzam za dušo. Po končanem pritrkavanju, nas je domači župnik Franc Vidmar povabil v cerkveno dvorano, kjer nas je čakala pogostitev. Med tem časom je prišel tudi predsednik pritrkovalskega krožka bogoslovec Tilen in imel je to čast, da je vsem nastopajočim podelil priznanja za udeležbo in sodelovanje. Ob druženju, izmenjavi znanj, pogovarjanju in pritrkavanju smo preživeli eno lepo popoldne. Hvala vsem pritrkovalcem za udeležbo (pritrkovalke žal ni bilo nobene, punce pogrešamo vas!), še posebno gospodu župniku velika zahvala za prijaznost in skrb, da je teklo vse tako kot je prav.

Drage pritrkovalke in pritrkovalci, naslednjič pa se dobimo 26. maja ob 14.00 na Štajerskem, v Slivnici pri Mariboru.

Nada Blažko

 

NASTOPAJOČE SKUPINE:
ŠKOCJAN (STAREJŠI)
ŠKOCJAN (MLAJŠI)     
SVETI DUH VELIKI TRN          
ŠEMPETER OTOČEC (STAREJŠI)
ŠEMPETER OTOČEC (MLAJŠI)
ŠENTVID PRI STIČNI
POLHOV GRADEC
LJ-ČRNUČE
BOROVNICA
ŠENTJERNEJ NA DOLENJSKEM
ČRMOŠNJICE 
SEMIČ
STOLNI KAPITELJ
STOPIČE 
ŠMIHEL NOVO MESTO
LJUBLJANA – KAŠELJ - ZALOG
ŠENTVID nad LJUBLJANO
ŠENČUR na GORENJSKEM

IZBRANE SKUPINE:
ŠKOCJAN (STAREJŠI)
ŠEMPETER – OTOČEC (MLAJŠI)
SEMIČ

PRIZNANJE:


 

PREDSTAVITEV ZVONOV:

ŽUPNIJA: SV. MOHOR IN FORTUNAT, ŽUŽEMBERK
ŠT. ZVONOV: pet bronastih 

1. zvon: livarna A. Bachert, Heilbronn - 1994, masa 2700 kg, udarni ton H0, posvečen sv. Družini

2. zvon: livarna A. Bachert, Heilbronn - 1994, masa 1400 kg, udarni ton Dis, posvečen sv. Mohorju in Fortunatu

3. zvon:livarna A. Bachert, Heilbronn - 1994, masa 900 kg, udarni ton Fis, posvečen sv. Ignaciju

4. zvon: livarna A. Bachert, Heilbronn - 1994, masa 600 kg, udarni ton Gis, Posvečen Mariji Kraljici miru

5. zvon:
 livarna Feniks Žalec- 2013, masa 350 kg, udarni ton h, posvečen blaženi sestri Alojziji Fabjan


UGLASITEV ZVONOV: večji štirje (1-2-3-4) v napevu Salve Regina, manjši štirje (2-3-4-5) v parsifal motivu
POSTAVITEV ZVONOV: zvonovi nameščeni v obeh zvonikih, v severnem: 1. zvon, v južnem v vrsti: 4-2-3, 5. zvon nameščen nad njimi

DRUGE ZNAČILNOSTI:
krone zvonov s šestimi korenikami, kemblji so pregibni pri manjših štirih, pri večjem izveden klasično, pritrkovanje je dobro, zvonik urejen;