V Podnanosu srečanje pritrkovalcev koprske škofije, 5. maj 2019

pripravila: Nada Blažko, članica OOPKSB

S 5. majem 2019 smo začeli s prvim regijskim pritrkovalskim srečanjem, ki se je odvijalo v zvoniku cerkve sv. Vida v Podnanosu pri Vipavi. Napoved vremena je bila slaba, nizke temperature, dež in veter do 120 km na uro. Napoved ni ravno obetajoča, glede na to, da se v Vipavski dolini tako radi pohvalimo, da je naš teritorij paradiž na zemlji. Ko sem vozila avto iz Ajdovščine proti Vipavi, sem peljala tudi zelo mlado pritrkovalsko ekipo in ob sunkih vetra, ki so zelo vplivali na varnost vožnje, sem se spraševala, ali sem dovolj odgovorna, da bom te otroke peljala v visoki zvonik. In smo prišli v Podnanos. Bilo je mrzlo, vendar veter kar ni bil več tako sunkovit, v zvoniku ni bilo najbolj prijetno, vendar vajo smo zmogli narediti. Vstop v zvonik je bil tako zelo prijeten, vse je bilo čisto in urejeno, stopnice, ki peljejo k zvonovom so železne in zelo položne, vstop k zvonovom skozi lino je zelo varno skonstruiran. Veliko župnij in pritrkovalcev bi se moralo zgledovati po tako urejenih zvonikih.
Pritrkovalci so prihajali iz Vipave, Lozic, Lokavca, Ajdovščine, Šlovrenca, Slapa, Vipolž, Ljubljane, Polhovega Gradca, Šenčurja, Preddvora in seveda iz Podnanosa. Zbralo se nas je 15 ekip. Ob 15.00 smo odšli v cerkev k molitvi. Po zaključenih litanijah je izredno prijazen in gostoljuben župnik Tomaž Kodrič povedal, da je bila prvotna cerkev zgrajena v smeri vzhod – zahod, tako kakor je pravilno. Zaradi nujne razširitve leta 1685, pa so cerkev postavili v smeri sever – jug. Velika
posebnost cerkve je škrlatna streha, ki so jo obnovili v lanskem letu. V tej cerkvi so tudi snemali prvi slovenski film »Na svoji zemlji«. Tudi uglasbitev slovenske Zdravljice je nastala v Podnanosu izpod peresa domačina Stanka Premrla –slovenskega duhovnika, skladatelja in glasbenega pedagoga. Zvonik je zgrajen v oglejskem stilu in je od cerkve oddaljen osem metrov. Krasijo ga štirje bronasti zvonovi. Največji zvon je posvečen sv. Vidu, piše letnico 1923, izdelan je bil v livarni De Poli, tehta 1523 kg in igra v tonu Cis. Še trije zvonovi so bili obešeni v zvonik leta 1997, izdelani so bili v livarni Feralit v Žalcu. Drugi zvon tehta 1190 kg in igra v tonu E, tretji tehta 686 kg s tonom G in četrti zvon tehta 490 kg in poje v tonu A.
Tudi v Podnanosu so bili ljudje oropani zvonov, saj je Avstroogrska v prvi svetovni vojni pobrala tri zvonove, v drugi svetovni vojni je Italija zaplenila tudi tri zvonove.
Nejc Štucin je v imenu referenta za pritrkovalce Tomaža Polanca lepo pozdravil vse udeležene, povedal je, da je pritrkavanje slovenska posebnost, da je prav, da to posebnost gojimo in predajamo mlajšim rodovom. Da imamo slovenski pritrkovalci svojo internetno stran, ki jo je oblikoval in jo tudi ureja Tomaž Polanec in povabil vse, ki imajo radi zvonove, da si stran ogledajo in jo pomagajo tudi oblikovati s svojimi prispevki.
Pomočnik predsednika PKSB Janez Meglen je nadomeščal predsednika Tilna Oberwalda Zupanca. Domačemu župniku in pritrkovalcem se je zahvalil za gostovanje. Povedal je, da je vse manj bogoslovcev, zato sami ne bodo mogli več skrbeti za pritrkovalce. Da se je že ustanovil ožji odbor, ki ga sestavljajo laiki – pritrkovalci in da vse kaže, da bo že v letošnjem letu ustanovljeno Društvo Slovenskih pritrkovalcev, ki ga bodo vodili laiki, bogoslovci bodo seveda pomagali. Pozval je vse
pritrkovalce/ke, da k društvu pristopijo, sodelujejo in ustvarjajo glasbo zvonov.

Na koncu je še Nada povedala pravila, ki jih je treba upoštevati pri nastopih v zvoniku. Vsaka ekipa je imela na voljo štiri minute za pritrkavanje, ob zaključku nastopa je moral pritrkovalec na največjem zvonu tri-krat udariti na zvon, v zvoniku pri zvonovih je smela biti samo nastopajoča ekipa, naslednja nastopajoča je čakala v prostoru pod zvonovi, in še naslednja pred zvonikom. Nada je še povedala, da je na letošnji pritrkovalski okrogli mizi pritrkovalec Bonča povedal, da KDOR
POJE, DVAKRAT MOLI IN KDOR PRITRKAVA, TRIKRAT POJE. Naj nam bo ta rek v ponos in spoštovanje, da nam je dano, da smo lahko pritrkovalci.
Prišli smo iz cerkve in na naše veselje je prenehalo deževati in tudi burja je krepko popustila. Pritrkavanje je potekalo zelo spoštljivo, vsi so upoštevali pravila, domači pritrkovalci so poskrbeli, da nam mraz ni prišel do kosti, bogoslovec Janez je napovedoval, domači župnik se je družil z nami in budno spremljal dogajanje. Pritrkovalci so izredno lepo pritrkavali, vsak v svojem stilu, od gostujočih ekip smo slišali leteče melodije, primorski pritrkovalci pa so pritrkavali na tri in na štiri zvonove.
Presenetili so domači pritrkovalci, saj izredno kvalitetno pritrkavajo na štiri zvonove in velika škoda je, da pritrkavajo predvsem v domači cerkvi.
Po končanem pritrkavanju je že spet začelo deževati, bilo je tudi bolj mrzlo, tako da se je prav prileglo, ko smo odšli v Marijino dvorano, kjer nas je v imenu Turističnega društva Podnanos pričakala gospa Jožica Kodre s čajem in kavo za pogreti telo, nato pa še s pečenico za okrepčilo in sladico za piko na i.
Ob dobri hrani in zelo prijetni druži so bogoslovec Janez, župnik Tomaž in namestnik referenta za pritrkavanje Nejc, podelili vsem nastopajočim priznanja, ki jih je oblikoval Tomaž Polanec, fotografije pa je prispevala Nada Blažko. Vse dogodke pa je skrbno zbiral v svoj fotoaparat Blaž. Najmlajša ekipa je prihajala iz Lokavca, kar daje vero, da bo pritrkavanje še dolgo zvrst glasbe, ki bo grela naša srca in dušo.

Preživeli smo čudovito popoldne. Dan se je nagibal že v večer in odhajali smo domov. Na poti proti Ajdovščini in Lokavcu se je spet okrepil dež in burja. Zanimivo, prepričana sem, da nam je Bog dal priložnost, da smo dogodek speljali v dokaj normalnih pogojih. Hvaležna sem za ta dan in upam, da ste tako čutili tudi vsi udeleženi pritrkovalci in pritrkovalke. Še enkrat hvala Župniji Podnanos, domačim pritrkovlcem, posebno Brunu Andlovcu, župniku Tomažu
Kodriču, Kulturnemu društvu Podnanos in gospe Jožici Kodele, hvala prebivalcem Podnanosa, ker ste
nas sprejeli in nas gostili.
Hvaležni smo za ta dogodek in Bog vam bogato poplačaj!

Nada Blažko, članica OOPKSB

pripravil: Nejc Štucin, član OOPKSB

Na prvo majsko nedeljo, ko nas je Bog po malem blagoslavljal, smo imeli pritrkovalci prvo letošnje srečanje v župniji Podnanos. Pred samim začetkom srečanja so imele ekipe priložnost, da preizkusijo zvonove. Srečanje smo začeli v cerkvi z litanijami Matere Božje. Župnik Tomaž Kodrič je na kratko predstavil cerkev, ki naj bi imela začetke v letu 1274. Predstavil je zavetnika svetega Vida, saj je njemu posvečena cerkev. V uvodnem nagovoru je namestnik Nejc Štucin (odsoten referent Tomaž Polanec) poudaril globok pomen pritrkavanja kot del osebne kulture. Pritrkovalci smo skupnost, ki mora dihati kot eno in moramo opravljati to poslanstvo iz srca, saj le tako bomo lahko vestno predvsem pa z veseljem hodili v zvonike in čutili, da nismo pritrkovalci samo navadni ljudje. Pritrkovalci imamo moč, da živo pričujemo za Boga. Namestnik Janez Meglen (odsoten predsednik Tilen Oberwalder Zupanc)  je predstavil ožji odbor in željo, da se ustanovi društvo, za kar vsi odborniki trdo garamo. Poudaril je, da naj bo to društvo skupno za vse pritrkovalce širne Slovenije. Po uradnem delu je sledilo pritrkavanje v zvoniku. 

Samo pritrkavanje je prečudovito odmevalo po vsej širjavi. Melodije so bile izjemne. Najmlajša ekipa je prihajala iz Lokavca, kjer zelo lepo skrbijo za podmladek. Harmonija zvonov je bila kot balzam za srce in dušo. Občutiti je bilo povezanost, da smo vsi pritrkovalci kot eno. Po samem pritrkavanju je sledila pogostitev v župnijskem domu in za spomin so vse ekipe dobile tudi priznanja. Srečanje pritrkovalcev v Podnanosu se nam je globoko zasidralo v srce. Naj še dolgo živi pesem zvonov.

Nejc Štucin, član OOPKSB

NASTOPAJOČE SKUPINE:                                           
LOZICE 1
VIPAVA
SLAP
LOKAVEC 2
LOKAVEC 1
AJDOVŠČINA 2
AJDOVŠČINA 1
LOZICE 2
VIPOLŽE
LJUBLJANA – KAŠELJ – ZALOG
POLHOV GRADEC
ŠENČUR 
PREDDVOR 
ŠLOVREN
PODNANOS

IZBRANE SKUPINE:
LOKAVEC 2 (mlajši)
VIPOLŽE
PODNANOS

PRIZNANJE:


 

PREDSTAVITEV ZVONOV:

ŽUPNIJA: SV. VID, PODNANOS
ŠT. ZVONOV: štirje bronasti

1. zvon: livarna DE POLI- 1923, masa 1523 kg, udarni ton Cis, zavetnik SV. VID

2. zvon: livarna FERRALIT – 1997, masa 1190 kg, udarni ton E , zavetnik SRCE JEZUSOVO

3. zvon: livarna FERRALIT – 1997, masa 686 kg, udarni ton G, zavetnik BREZMADEŽNO SRCE MARIJINO

4. zvon: livarna FERRALIT- 1997, masa 490 kg, udarni ton A, zavetnik VERNE DUŠE V VICAH


POSTAVITEV ZVONOV: zvonovi postavljeni v vrsti: 1-4-3,  razen 2. zvon nameščen nad njimi

DRUGE ZNAČILNOSTI:
manjši trije zvonovi imajo krono s prirobnico, večji zvon s šestimi korenikami, kemblji so pregibni, pritrkovanje je dobro, zvonik urejen;