VSESLOVENSKO SREČANJE PRITRKOVALCEV-CRNGROB-9.9.2018

pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev

Mogočnost zvonika z bronastimi zvonovi v Crngrobu zbrala pritrkovalce iz vse Slovenije
Mesec september je že nekaj let poznan pritrkovalcem kot mesec, v katerem se na dan nedelje organizira vseslovensko pritrkovalsko srečanje. Tudi tokrat je bilo tako, 9.9.2018 je namreč pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev izvedel prijetno druženje pritrkovalcev iz vseh koncev Slovenije, ki so bili izbrani na pokrajinskih srečanjih v posameznih škofijah. V čudovitem vremenu se nas je tako pri cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu zbralo več kot 15 pritrkovalskih skupin (izbranih in ostalih), ki so na štirih bronastih zvonovih izvajale melodije, tako leteče, pri katerih je veliki zvon zvonil  in stoječe, pri katerih so bili vsi kemblji v rokah pritrkovalcev. Ob vsem videnem in slišanem lahko rečemo, da so bili nastopi pritrkovalcev v visokem zvoniku izvedeni kvalitetno, to pa potrjuje, da je pri tem lepem poslanstvu prisotna še vedno ljubezen do izvajanja tovrstne glasbe, ki v sebi nosi pogum in odgovornost. Srečanje je potekalo v pristnem pritrkovalskem vzdušju, vse nas je povezovalo skupno poslanstvo, da smo v prvi vrsti glasbeniki za Boga, vzporedno pa s pesmijo zvonov nagovarjamo tudi človeška srca, da bi sledila in bila odprta za božje delovanje.

Vseslovensko srečanje pritrkovalcev dogodek, ki predstavlja vrhunec pritrkovalskih nastopov
Po uspešno izvedenih pokrajinskih srečanjih, ki so letos potekala na petih različnih krajih in sicer v Novi Oselici, Slapu pri Vipavi, Velikem Trnu, Gornjem Gradu in Dobu pri Domžalah, dodajamo še vseslovensko, ki predstavlja vrhunec srečanj,saj se s tem tudi uradno zaključijo. Pritrkovalski krožek s tem konča z organizacijo pritrkovanja po slovenskih župnijah, nadaljujejo pa se ostale aktivnosti znotraj krožka, ki že načrtuje na svojih sestankih nove dogodke, s katerimi bi pritrkovanje še bolj približali pritrkovalcem oz. navdušili še koga za to opravilo. Bistvena razlika vseslovenskega srečanja je v tem, da na njem nastopijo izbrane skupine, ki so se udeležile vsaj enega pokrajinskega srečanja. Na vsakem od teh so bile tako izbrane 3 skupine in sicer so se v Crngrobu zbrale naslednje: 

-POKRAJINSKO SREČANJE ZA GORENJSKO (IZBRANE in UDELEŽENE): 
NOVA OSELICA (se ni udeležila)
SREDNJA VAS V BOHINJU
NOVAKI
-POKRAJINSKO SREČANJE ZA PRIMORSKO (IZBRANE in UDELEŽENE): 
SLAP (se ni udeležila, nadomestila jih je skupina LOKAVEC)
AJDOVŠČINA
VIPAVA
-POKRAJINSKO SREČANJE ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO (IZBRANE in UDELEŽENE): 
STOPIČE
ŠMIHEL
SEMIČ
-POKRAJINSKO SREČANJE ZA ŠTAJERSKO (IZBRANE in UDELEŽENE):
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
VELENJE-SV. MARTIN
ŠENČUR
-POKRAJINSKO SREČANJE ZA LJUBLJANO IN OKOLICO (IZBRANE in UDELEŽENE):
DOB PRI DOMŽALAH
ŠMARTNO PRI LITIJI
MENGEŠ

Na srečanju pa so imele možnost nastopa tudi neizbrane skupine in sicer so to bile LJ-Črnuče in LJ-Šentvid.

Cerkev v Crngrobu izjemen sakralni objekt, ki kliče k presežnemu
Cerkev s svojim mogočnim zvonikom, ki je baročne oblike, nas že od daleč pozdravlja, na zunaj deluje poenoteno, posebej izstopa neogotska lopa, znotraj pa jo sestavljata 2 različna dela, gotski triladijski del, ki je nizek, dvoranski prezbiterij pa visok in svetel. Ponavadi je to razmerje ravno obratno. Prvi zidovi cerkve, ki jo tvorijo 4 vrste zidave, segajo v zgodovino od leta 1250 dalje. Tako lahko vidimo na pročelju cerkve in v notranjosti freske, ki veljajo za enega najpomembnejših spomenikov srednjeveškega stavbnega slikarstva, nastale so v 14. in 15. stoletju. Posebno so zanimive orgle, ki so nenavadno postavljene ob strani prezbiterija. Potem je tukaj križev pot, ki je podolžne oblike, zraven je slika Marijinega oznanjenja. Vse to je delo slikarja Leopolda Layerja, ki se je zapisal v slovensko umetnost s podobo brezjanske Marije Pomagaj.

Posebna dragocenost pa je glavni oltar, največji zlati oltar na Gorenjskem iz leta 1652, ki je delo dveh mojstrov: ljubljanskega rezbarja Jurija Skarnosa in loškega pozlatarja Jakoba Jamška.  Na njem je skoraj 100 kipov, še posebno pa je zanimiva nad tabernakljem pod baldahinom majhna in prikupna podoba Marije z Jezusom, ki je predmet češčenja in zaradi tega milostnega kipa se zbirajo romarji na tem kraju. Majhnost tega kipa ob veličini vsega okrog nas opominja na skromnost in ponižnost. Tako bi se morali počutiti, ko prihajamo pred Boga. Poleg arhitekturnih značilnosti pa tukaj srečamo tudi legendo o Ajdovski deklici, ki je pomagala graditi to cerkev, ko je umrla, so njeno rebro namestili v cerkvi. Z rebra kane vsako leto kapljica krvi, ko bo padla zadnja, bo konec sveta. Na enem izmed  stebrov pa je odtis konjske podkve. Legenda pravi, da je turški vojskovodja hotel na konju prijahati v cerkev in jo oropati, vendar je takoj oslepel. Ker ni hotel odnehati in je še naprej jezdil proti oltarju, pa so se tla pod konjem začela udirati. O sami cerkvi nam je spregovoril domači župnik g. Alojz Snoj, ki upravlja s tem izjemnim umetnostno-kulturnim spomenikom, s podružnico, ki spada v župnijo Stara Loka.

Pritrkovalci povabili na srečanje nekdanjega predsednika krožka
Srečanje se je začelo v cerkvi ob 15. uri z litanijami in blagoslovom z Najsvetejšim, ki jih je vodil g. Jure Koželj, župnik župnije Preska pri Medvodah, tudi nekdanji predsednik krožka v letih 2007-2009. Ob oltarju so bili navzoči tudi domači župnik g. Snoj, bogoslovca Tilen Oberwalder Zupanc, zdajšnji predsednik PKSB in Janez Meglen, ter ministrant Blaž Kramarič, član ožjega odbora. Na srečanju pa so bili prisotni še referent in ostali člani odbora: Nada Blažko, Nejc Štucin in Andrej Hostnik.

V nadaljevanju so vse navzoče pozdravili poleg domačega župnika še referent Tomaž Polanec, ki nas je nagovoril z naslednjimi besedami: 

Pozdravljeni pritrkovalci, dobrodošli na vseslovenskem srečanju, tukaj v Crngrobu, na mestu, ki je pravi biser v umetnostni zakladnici. Današnji datum bo zapisan kot tretje srečanje na tem kraju, kjer je že potekalo srečanje za Gorenjsko dne 24.7.1983 in prvo vseslovensko srečanje 22.7.1984.

Prav lepo pozdravljam tudi duhovnika g. Jureta Koželja, župnika župnije Preska pri Medvodah. Hvala ti, ker si prišel med nas! Če kdo razume pritrkovalca, potem si to gotovo ti,  predsednik si bil kar tri leta in sicer v letih 2007 do 2009. Pozdravljam tudi tvojega naslednika, zdajšnjega predsednika g. Tilna , člane ožjega odbora in vse vas, ki radi prisluhnete pesmi zvonov. 

Zbrani iz različnih koncev Slovenije, iz naših škofij, župnij, podružnic, lahko rečemo, da je danes zbrana pritrkovalska Slovenija v malem. Verjetno se vam je že kdaj v življenju zgodilo, da ste po mizi raztresli kakšno drobno snov (sol, sladkor, drobtine,…). Ste opazili, kako daleč so se ustavile posamezne drobtinice. Nekatere tako daleč, da se postavi vprašanje, kako ima lahko tako drobna snov takšno energijo. Še več, tista drobtinica, tako izstopa zaradi oddaljenosti od celote. Zato je zelo pomenljivo naslednje dejanje, ko ste vse te oddaljene drobtinice pozorno poiskali in jih z roko preprosto pridružili nazaj k celoti. Vas simbolika tega dejanja nagovarja, da pomislite na Njega, ki nas je z božjo roko zbral skupaj, da bi vse naše posamezne zgodbe zbral v eno.

Vseslovensko srečanje pritrkovalcev zagotovo predstavlja takšno celostno dogajanje, ki se je začelo z vsemi pokrajinskimi srečanji, organizirana so bila širom po Sloveniji, da bi kar najbolje privabila pritrkovalce k udeležbi. Začelo se je na Gorenjskem v župniji Nova Oselica, v Slapu pri Vipavi je potekalo za Primorsko področje, Dolenjska in Bela krajina je združila pritrkovalce v župniji Sveti Duh-Veliki Trn, Štajerska je odzvanjala v mogočnosti zvonov katedrale v Gornjem Gradu, osrednja Slovenija pa med petimi bronastimi zvonovi v Dobu pri Domžalah. Prepletu vseh teh raznolikosti srečanj, pa danes dodajamo novo. Skupaj z vami, ki ste bili izbrani na pokrajinskih srečanjih, bomo v zgodovino poslali sporočilo našim zanamcem. In zdaj je čas, da premislimo, kaj jim bomo z današnjim srečanjem sporočili.

Za nas pritrkovalce je gotovo zanimiv zvonik z zvonovi, tudi tukaj najdemo edinstvene posebnosti. Zvonik je bil dvakrat povišan, nazadnje je dobil to baročno streho, s svojo mogočnostjo pritegne našo pozornost že od daleč,  ko se s Sorškega polja ozremo na to sakralno zgradbo. Zvonovi so iz 19. stoletja, edinstveni so zato, ker je vsem štirim prizanesla 1. in 2. svetovna vojna. Veliki zvon iz leta 1807 je delo Vincenca Samasse, je eden najstarejših zvonov, ki ima napis v slovenskem jeziku:

»KADAR SEM BIL PRVIČ IZLIT, SMO PREILI LUBIGA MIRU V DAR 1763. O BOG DAI KIR SIM ZDEJ PRELIT DEBI TUD GA UŽIVALA VSAKA STVAR 1807. K ČASTI MARIJE OČEM SMERAM PETI INU VSIM VERNIM GLASNU RESODETI, DE JESUS BO ROKO STEGNOV INU MOJE DOBROTNIKE VSE POŽEGNOV.«

Skupaj pa s to umetnostno zakladnico, lahko bi rekli s to presežno umetnostjo, legendami, z vsemi obiski romarjev in izrečenimi molitvami v današnji čas potuje tudi vseslovensko srečanje pritrkovalcev. Na tem mestu bi se vam rad zahvalil, ker pogumno izvršujete poslanstvo pritrkavanja, ki ga je letos na predlog Koordinatorja varstva kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo RS vpisalo v register nesnovne dediščine.

Zato še naprej odgovorno pristopajmo k temu poslanstvu, varno se podajajmo v zvonike, izvabljajmo pesem zvonov ubrano, tako da bo ta sporočilna. Če je treba naj se radosti, spet drugič naj molovsko odzvanja, vselej pa naj bo prežeta z lastno vero v Boga.

Nadaljujmo s tradicijo naših prednikov, nosimo dediščino, ki je bila tedanjemu človeku še posebej pri srcu. Če samo pomislim, kolikokrat so se oglasili tukajšnji zvonovi, da bi pozdravili romarje od blizu in daleč, na binkoštni praznik je bilo po podatkih tukaj 28 procesij, ljudje so prihajali iz različnih koncev. Kako radostno so morali pritrkavati crngrobski zvonovi in marsikdo je na poti romanja pozabil na utrujenost, takoj ko se je zaslišala pesem brona iz lin zvonika. Vprašanje je, kako se je odvijala zgodba, da jim tudi vojni vihri nista mogli utišati glasu. Če vemo odgovor, je gotovo ta, da je tudi tukaj posredovala božja milost, delovala je kot zahvala za vse, kar so zvonovi dali vernemu slovenskemu človeku.
Pomen zvonov pa so prepoznali tudi v širšem evropskem prostoru. V sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 bomo v petek, 21. septembra 2018 obeležili mednarodni dan miru. Evropske institucije so podprle predlog, da bi po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi. Slovenska škofovska konferenca se pridružuje temu predlogu, zato bodo v ta namen zvonovi slovenskih župnij in samostanov zvonili za 15 minut z vsemi zvonovi med 18.00 in 18.15.

Z ministrstva za kulturo pa so nam sporočili, da se pobudi lahko pridružimo tudi s pritrkavanjem. Na ta način bi sodelovali v enkratni izkušnji, s tem pa bi Slovenija potrdila svoj kulturni in evropski značaj. Pritrkovalski krožek omenjeno pobudo pozdravlja, sodelovanje pri projektu pa bo tema razgovora v nadaljevanju.

Kot ste opazili smo zunaj sprejemali darove, majhne, tako, da se ne bo težko odreči dvema škatlicama cigaret, hladnemu pivu v senci bližnjega bara, tablici čokolade znane krave…Nam pa bo to dejanje veliko pomenilo, z darom bomo pokrili stroške, ki nastanejo pri organizaciji pritrkovalskih srečanj. Vsem, ki ste to že storili, se najlepše zahvaljujemo! V kolikor bo večji interes, bomo izdali tudi pritrkovalske izkaznice.

In za konec….Na koncu nam bo odmerjeno po naših delih.  Naši napori in prizadevanja za pritrkavanje bodo poplačana, vendar pa naj ne nastane mučna tišina, ko bo pred nas Bog Stvarnik postavil vprašanje: "Si koga navdušil za pritrkovanje?"........Če se bo popraskal po bradi, bo temu sledilo: "Pa tako velik talent, kot sem ti dal!"

                                                                                                 Tomaž Polanec, referent

Predsednik krožka v letih 2007-2009 g. Jure Koželj se je vsem pritrkovalcem zahvalil za trud, ki ga namenjamo pritrkovanju, v svojih besedah se je navezal tudi na pomen zvonov, predstavil nam je osebno izkušnjo, ki je vključevala odvračanje zvonov, ki je pogost pojav v današnji družbi. Zato moramo še bolj spoštovati našo tradicijo, ki so nam jo zapustili predniki, predali so nam namreč stoletno izročilo. Tega pa ne moremo pozabiti in ukiniti kar čez noč, kot bi nekateri posamezniki to radi videli. Na koncu pa nam je predsednik krožka g. Tilen predstavil še navodila za nemoten potek pritrkovanja v zvoniku. Vsaki skupini je bil dodeljen ustrezen čas nastopa, ki se je zaključil s s trikratnim udarcem na veliki zvon. Pred pritrkavanjem je zunaj na hribu sledilo skupinsko fotografiranje. 

Crngrobski zvonovi ponesli sporočilo daleč naokoli
V visokem zvoniku so nameščeni štirje bronasti zvonovi, na katerih so pritrkovalci predstavili  tako "leteče in stoječe" melodije s pomočjo kembljev, ki so bili ustrezno pritrjeni na vrvi, tako, da so se lahko ubrano razlegale iz lin. Pritrkovanje je bilo tako dinamično, raznolikost melodij je bila velika, lahko rečemo, da so pritrkovalci pokazali kvalitetno igranje, to pa potrjuje, da se je na vseslovenskem srečanju pritrkovalcev zbrala skupina ljudi, ki v ustvarjanju glasbe zvonov vidi svojo poklicanost. Ta pa je toliko več vredna, saj se s pesmijo zvonov daje čast Bogu, ljudem, ki so odprti za poslušanje te pesmi, pa veselje in radost. 

Na koncu vseh nastopov je sledila pogostitev udeležencev, podeljena pa so bila tudi priznanja v zahvalo za sodelovanje na tokratnem vseslovenskem srečanju pritrkovalcev, v Crngrobu, kjer so že tretjič odzvanjali bronasti klicarji v organizaciji PKSB. In tudi tokrat so imeli v sebi jasno sporočilo, da pesem zvonov kot živa govorica nagovarja in naše poglede usmerja višje, za cilje, ki kličejo po presežnem.

PRIZNANJE:


 

PREDSTAVITEV ZVONOV:

ŽUPNIJA: SV. JURIJ, STARA LOKA/ podružnična cerkev MARIJINEGA OZNANJENJA V CRNGROBU
ŠT. ZVONOV: štirje bronasti

1. zvon: Vincenc Samassa, ton H0-8/16, ulit leta 1807

2. zvon: Anton Samassa, ton dis1-3/16, ulit leta 1861

3. zvon: Anton Samassa, ton fis1-6/16, ulit leta 1861

4. zvon: Anton Samassa, ton h1-6/16, ulit leta 1861

UGLASITEV ZVONOV: dur akord
POSTAVITEV ZVONOV: zvonovi postavljeni v vrsti: 1-2-3-4

DRUGE ZNAČILNOSTI:
zvonovi imajo krone s šestimi korenikami, kemblji so pregibni, pritrkovanje je odlično, večja dva kemblja je dobro navezati, zvonik delno urejen; zvonovom prizanesla I. in II. svetovna vojna, na večjem zvonu iz leta 1807 eden najstarejših napisov v slovenskem jeziku;