V Jaršah pri Domžalah slovesnost nove maše našega predsednika Tilna

pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev


V Grobljah pri Domžalah slovesnost nove maše našega predsednika Tilna
Slovesno so pritrkavali zvonovi na praznik župnijskega žegnanja, ob godu zavetnikov župnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata, še posebno pa zaradi slovesnosti nove maše, ki jo je daroval novomašnik Tilen, naš dolgoletni predsednik pritrkovalskega krožka. Čudovito vreme je v nedeljo, 12. julija 2020, poskrbelo, da je bila nova maša, ki se je začela ob 10. uri, lahko spremljana tudi zunaj pred cerkvijo, saj je bilo potrebno zaradi ukrepov proti širjenju virusa spoštovati vse ukrepe. Cerkev je tako sprejela duhovnike, bogoslovce, novomašnikovo družino in sorodnike, ministrante in pevce. Vsi ostali pa so lahko to čudovito slovesnost, ki je potekala v svetišču pravega bisera baročne umetnosti, prepoznavne po freskah Franca Jelovška, spremljali zunaj na velikem zaslonu ali pa doma preko internetnega prenosa. Novomašnika pa je popoldne z obiskom razveselil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, ki ga je na praznik svetih apostolov Petra in Pavla v ljubljanski stolnici posvetil v duhovnika.

Duhovništvo je ljubezen Jezusovega srca 
Na predvečer nove maše se je že naznanjalo veselo praznovanje, zvonovi so s svojimi glasovi iz lin zvonika spročali, da v župniji Jarše dobrodošlico izrekajo novomašniku Tilnu, ki se je po Božjem klicu odločil hoditi za Kristusom in oznanjati evangelij ljudem odprtega srca. Slovesno pa so ga pozdravljali tudi miniaturni zvonovi, ki so jih za to priložnost pripeljali pritrkovalci iz Brezovice pri Ljubljanji. Šest miniaturnih zvonov ga je pozdravljalo v pesmi pritrkovanja pred župljani z domačim župnikom g. Matjažem Križnarjem pred župniščem, ki se nahaja v samem naselju, medtem ko je cerkev čudovito umeščena ob začetku prostranih polj, v tem času odetih v zlatorumenih barvah dozorelega žita, ki čaka na žetev. Čudovita simbolika, ki izrisuje podobo novomašnika pred očmi, ki stopa po poti kot sejalec Božje besede, vztrajno, odločno, z radostjo v srcu, spet drugič soočen z odstranjevanjem trnja, v potu preizkušenj pozabljen. A zmogel boš, ne sam, s Kristusovo pomočjo! Razdajaj se po vzoru Njega, ki te je poklical v poslanstvo duhovništva, da boš ob koncu poti "obilno dozorel kot pšenično klasje" in zmogel boš reči: "dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil". In tvoj Gospodar bo izkazal veselje nad teboj.

 

Duhovništvo je dar in skrivnost
Nedeljska novomašna slovesnost se je začela s sprevodom proti cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, skupaj za ministranti, bogoslovci, duhovniki in narodnimi nošami je šel novomašnik Tilen, ob katerem sta bila diakona Jakob Piletič in Janez Meglen, ki je tudi tajnik krožka, kot zadnji pa je bil novomašnikov ceramonijer diakon Boštjan Dolinšek. Sredi cerkve je bilo izdelano iz črk novomašnikovo geslo: " Odrini na globko" (Lk 5,4). In te besede je v pridigi večkrat uporabil novomašnikov pridigar upokojeni prof. dr. Anton Štrukelj, ki je med drugim dejal: "Če bi vprašali novomašnika ali kateregakoli duhovnika, zakaj se je odločil za ta poklic, bi sicer mogel navesti nekaj okoliščin in razlogov, toda jedro je drugje. Odločilen je Jezus sam, ki pravi: Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil in postavil, da greste in obrodite sad in vaš sad ostane. Poklicanost je nezaslužen Božji dar, duhovništvo je dar in skrivnost." 

Novomašniku v dar podarili bronast zvon
Ne moremo si predstavljati nove maše brez pritrkovanja. Tako lahko rečemo, da ravno zvonovi povzdignejo takšne slovesnosti do trenutka, ko se ob poslušanju te čudovite pesmi vzradosti srce. Ponekod so dan novi maš naznanili s slovesnim pritrkovanjem ob zgodnjih jutranjih urah, ko se dan še ni začel svitati. Z veseljem lahko rečemo, da se to danes še dogaja, za kar gre zahvala vsem pritrkovalcem, ki ohranjajo to lepo poslanstvo. Glasba zvonov ustvarja v svoji ubranosti posebna doživetja, ki more vernega človeka navdajati z veseljem in ravno za pritrkovanje ob novih mašah je mogoče reči, da gre za izredno slovesno pritrkovanje, ki se odraža tako v času, kot v melodičnosti. In tega veselja so zbrani pritrkovalci v zvoniku preko številnih melodij na zvonovih pošiljali na vse strani, do tja kamor se je slišala bronasta pesem treh zvonov. Zato gre vsa zahvala domačim pritrkovalcem in tudi iz drugih koncev, iz Brezovice, Črnuč, Fužin, Šenčurja, Zaloga, Polja in Domžal, ki so na predvečer praznika in na dan nove maše izvabljali številne melodije, ter tako polepšali slovesnost, ki bo vsem še dolgo ostala v najlepšem spominu. Popoldne ob 16. uri pa smo imeli še pete litanije Matere Božje pred Najsvetejšim v cerkvi. 

Skupaj z novomašnikom Tilnom se veselimo tega izjemnega dogodka, hvaležni smo Bogu, da ga je izbral iz množice in poklical na pot duhovništva. Ker mu je pesem zvonov še posebno pri srcu, smo mu člani ožjega odbora PKSB ob koncu slovesnosti v dar podarili bronast zvon, ki ga bo spominjal na vse lepe čase, ki jih je kot predsednik krožka doživel med pritrkovalci. Peto leto je že med nami in upajmo, da bo na novi poti, ki jo začenja, našel čas tudi za pritrkovanje in pritrkovalce.