SREČANJE PRITRKOVALCEV ZA LJUBLJANO IN OKOLICO-DOB PRI DOMŽALAH-27.5.2018

pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev

Sklepni del pokrajinskih pritrkovalskih srečanj v Dobu pri Domžalah
Na zadnjo nedeljo v mesecu maju smo se pritrkovalci zbrali na pokrajinskem srečanju za Ljubljano in okolico, ki ga je gostila župnija Dob pri Domžalah. Program se je začel ob 15.uri v cerkvi, kjer smo imeli litanije in blagoslov z Najsvetejšim. V nadaljevanju je vse navzoče pozdravil domači župnik g. Jure Ferlež, ki je podal nekaj besed o utripu župnije, ki jo vodi, vsem sodelujočim pa tudi zaželel ubrano pritrkovanje in vztrajnost pri izvrševanju tega lepega poslanstva. Referent Tomaž je nato v nadaljevanju predstavil projekt evidentiranja vseh pritrkovalskih srečanj od nastanka krožka pa do danes. 

Referent na srečanjih vzpodbudil pritrkovalce z naslednjimi besedami

Pozdravljeni pritrkovalci!

Leto je naokoli in pritrkovalsko srečanje začenjamo v Dobu pri Domžalah. Zopet nas druži poslanstvo pritrkavanja in zopet je priložnost, da pri sebi obudimo še pristnejšo vez in si rečemo, pomembno je, kam gledamo. Če bi nas Bog presojal po naših napakah, bi nad nami že zdavnaj obupal. Obupal bi nad Matejem, ker tako pogosto zamuja v zvonik, obupal bi nad Tino, ker je njeno gostenje porazno, razjokal bi se nad voditeljem pritrkovalske skupine, ker ne razume današnje mladine, o domačem župniku pa….Bog? Aham Bog si nekam šel? No, hotel sem ti reči, da nas noče spustiti v zvonik, ker ne prenaša jeznih sosedov, ko obremenijo linijo župnijskega telefona, takoj, ko se skozi polkne zvonika razleže pesem brona. Veš kaj Bog, to je naša človeška realnost, jaz pa hočem nekaj tvojega!
Saj mi ne boš zameril, če si Te predstavljam, kako v teh človeških odklonih, za mojim hrbtom pristopaš do mene kot prisrčen mož z bradico, se me s prsti dotakneš, da glavo obrnem nazaj, nato pa svojo desnico iztegneš pred menoj in tvoj glas opogumi mojo človeško šibkost: Glej naprej, ne oziraj se nazaj, glej v Kristusa!

Dragi pritrkovalci, kot referent pritrkovalcev nam želim, da bi kljub našim pomanjkljivostim z veseljem in ljubečo predanostjo opravljali poslanstvo pritrkavanja po naših župnijah, v Cerkvi na Slovenskem. Včasih se nam zdi, da smo sami, da nas nihče ne opazi, da je naš trud zaman, ni cenjen in spoštovan. Vedite nekaj, če kdo opazi naš najmanjši trud, ki ga vložimo v pritrkovanje, opazi to Bog. In če je On prvi v vrsti, koliko je potem še ljudi, ki jim pesem zvonov radosti notranja razpoloženja. Eno je gotovo, da ni dvoma, pritrkovanje še vedno vzradosti marsikatero srce.

Torej strnimo in ostanimo v pritrkovalskih vrstah, ker se dogaja. Dogaja se v vaših župnijah, ko redno in zavzeto pritrkavate, zato ste vi prvi in najmočnejši v tem poslanstvu. Dogaja se v pritrkovalskem krožku, ki se je okrepil z ustanovitvijo ožjega odbora, ki zavzeto načrtuje in razvija pritrkovalske aktivnosti, predvsem pa nam hoče biti blizu, ko gre za povezovanje vseh slovenskih pritrkovalcev, hoče nam dati občutek, da stoji za našimi dejanji, ki naj gredo v smeri ohranjanja lepote pritrkovanja. Potem je tukaj tudi naša nova spletna stran pritrkovalec.si, ki s svojo podobo informira o vsem aktualnem dogajanju na pritrkovalskem področju. Potem sem tukaj tudi jaz, referent, ki mi je bila zaupana ta odgovornost, da skupaj z vami bogatimo slovenski pritrkovalski prostor. Želim si, da bi ta bil kar najbolje barvit, to pa nam bo uspelo, če bo vsak izmed nas vanj vnašal svojo barvo, po svojih najboljših zmožnostih.

Za konec tega razmišljanja naj si vsak pri sebi odgovori na vprašanje: Kaj se zgodi s petnajstim avtomobilom v koloni, ko prvi avtomobil spelje?

Odgovor na to naj bo zopet vprašanje: Kaj se zgodi s petnajstim pripetim vagonom, ko lokomotiva spelje?

In kje se je smotrneje peljati, da bi dihali kot eno?

Res je, na lokomotivi piše PKSB, na posameznem vagonu pa tvoje ime!

Tomaž Polanec, referent

Praznično popoldne polepšali pritrkovalci s svojimi melodijami
Srečanje, na katerem sta bila tudi člana OOPKSB Nejc Štucin in Andrej Hostnik, se je začelo po ustaljenem vrstnem redu, ki ga je predstavil predsednik krožka in bogoslovec Tilen. Vsem skupinam je namenil tudi pozdrav, prebral je vse sodelujoče skupine:

ŠMARTNO PRI LITIJI
PRESERJE POD KRIMOM
MENGEŠ-STAREJŠE
MENGEŠ-MLAJŠI
LJ-KAŠELJ/ZALOG
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
BRDO PRI LUKOVICI
LAHOVČE
SV. LENART NAD ŠKOFJO LOKO
DOB

IZBRANE SKUPINE ZA VSESLOVENSKO SREČANJE: 
DOB
ŠMARTNO PRI LITIJI
MENGEŠ

V zvoniku sv. Martina so imeli pritrkovalci možnost pritrkavati na štirih bronastih zvonovih, ki so bili uliti v žalski livarni. Največji zvon je nameščen nad ostalimi tremi, ki so postavljeni v vrsti, zato je bil kembelj večjega zvona privezan tako, da je bila spuščena vrv nižje, ter je tako omogočala s potegom izvajanje udarcev. Večina skupin je izvajala melodije na vseh zvonovih, prav tako smo lahko prisluhnili melodijam, pri katerih največji zvon zvoni in s svojim taktom določa hitrost izvajanja posamezne pesmi, število udarcev na posameznih zvonovih pa je odvisno od same sestave melodije. Igranje je potekalo usklajeno, skupine so se menjavale na zvonovih po vrstnem redu. Vsaka je imela na voljo časovno omejeno izvajanje, ki pa je bilo določeno glede na število sodelujočih. Kvaliteta igranja je bila na dobri ravni, tudi tukaj se je pokazala glasbena izkušenost nekaterih skupin in to govori o tem, da pritrkovalci zavzeto in pogosto pristopajo k izvajanju tovrstne glasbe na zvonovih. Vse ekipe pa so se gotovo predstavile s pogumom in vztrajnostjo, ki sta sestavni del do izboljšanja v lepoti pritrkovanja. Tako lahko rečemo, da je nedeljsko srečanje minilo v pravem pritrkovalskem vzdušju, še posebno zato, ker sta se srečanja udeležila dva častna in zaslužna pritrkovalca g. Peter Vidmar in g. Franc Blejc, ki sta brez dvoma vnesla v slovenski prostor izjemno delo na tem področju. Vsi, ki nadaljujemo s pritrkovanjem, jima želimo zdravja, da bosta lahko še prisluhnila pesmi zvonov na srečanjih, ki se jih tako rada udeležujeta!

Druženje pritrkovalcev po nastopih v zvoniku
Po pritrkovanju v zvoniku se je dogajanje prestavilo na dvorišče pred cerkvijo, kjer so bili postavljeni "miniaturni" zvonovi na leseni konstrukciji. Zvonove je pripeljal pritrkovalec iz Mengša g. Jani. S tem je obogatil srečanje, saj so posamezne skupine tudi na teh zvonovih pokazale svoje znanje pritrkovanja. V nadaljevanju je sledil še sklepni del s pogostitvijo in podelitvijo priznanj. Referent se je vsem udeležencem zahvalil za udeležbo in vse skupaj povabil, tako izbrane kot ostale skupine, na srečanje v Crngrob, 9. septembra, ko bo v tej čudoviti cerkvi potekalo vseslovensko srečanje pritrkovalcev. To bo tudi vrhunec dogajanj, ki jih organizira pritrkovalski krožek. Lahko rečemo, da je tudi tokrat v sodelovanju z župnijo Dob pripravil lepo srečanje, ki nam bo ostalo v spominu. Besede zahvale so to potrjevale, najprej do pritrkovalcev, ki vztrajno in zavzeto pritrkavajo ne samo v svojih župnijah, ampak tudi na tovrstnih srečanjih, kjer se pokaže skupni "pritrkovalski duh". In tokrat je bil prisoten!

PRIZNANJE:


 

PREDSTAVITEV ZVONOV:

ŽUPNIJA: SV. MARTIN, DOB PRI DOMŽALAH
ŠT. ZVONOV: pet bronastih

1. zvon: Ferralit Žalec , masa 1610 kg, ton D, posvečen sv. Martinu, ulit leta 1974, prelit leta 1985

2. zvon: Ferralit Žalec , masa 1168 kg, ton E, posvečen Materi Mariji, ulit leta 1974

3. zvon: Ferralit Žalec , masa 770 kg, ton Fis, posvečen sv. Jožefu, ulit leta 1974

4. zvon: Ferralit Žalec , masa 492 kg, ton A, posvečen sv. Florijanu, ulit leta 1974

5. zvon: navček

UGLASITEV ZVONOV: dur uglasitev z dodano sekundo
POSTAVITEV ZVONOV: manjši trije zvonovi postavljeni v vrsti: 2-3-4, veliki zvon (1) nameščen nad tretjim (3)

DRUGE ZNAČILNOSTI:
zvonovi imajo krone s šestimi korenikami, kemblji so pregibni, pritrkovanje je odlično, kembelj velikega zvona navezati tako, da se spusti vrv nižje, ostale se lahko tudi naveže, zvonik urejen