pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev NAJVEČJI MARIJIN PRAZNIK-MARIJINO VNEBOVZETJE 15. AVGUST Marijino vnebovzetje je eden največjih krščanskih praznikov oz. veliki šmaren je največji Marijin praznik, ki so ga slavili že v apostolskih časih. Kristjani se 15. avgusta spominjamo Marijine smrti in njenega vzetja v nebo z dušo in telesom. Veliki šmaren je tako za vernega človeka povezan s številnimi romanji v Marijina svetišča, še posebno v svetišča posvečenim Mariji Vnebovzeti, ki jih je v Sloveniji kar 86. Na predvečer praznika pa že potekajo tudi procesije z milostno podobo ali kipom Marije, pogosto pa to duhovno bogato bogoslužje spremljajo tudi zvonovi. Naj bo tudi danes tako, s pritrkovanjem dajmo čast Mariji Vnebovzeti, da pri Bogu izprosi milosti v prošnjah naših!   Z velikim četrtkom se začenja t. i. velikonočno tridnevje, ki se konča z veliko nočjo - največjim krščanskim praznikom, ko praznujemo vstajenje Jezusa Kristusa.   Veliki četrtek Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjamo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Škofje ordinariji v stolnicah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto. Sveta krizma se uporablja pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, mašniškega in diakonskega, ter škofovskega posvečenja, pri posvetitvi oltarjev, cerkva pa tudi zvonov. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri sveti maši tudi obnovijo duhovniške obljube. Na veliki četrtek utihnejo zvonovi V cerkvah na veliki četrtek postavijo Božji grob. Zvonovi in orgle po slavi na ta dan utihnejo, namesto zvonov pa se do velikonočne vigilije (na veliko soboto) oglašajo raglje. Pravimo, da zvonove "zavežemo" in "gredo v Rim".    Veliki petek Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Zvonovi in orgle še vedno molčijo, oglašajo se raglje in edino na ta dan v cerkvenem letu ni svete maše. Ob 15. uri se spominjamo Jezusove smrti na križu in molimo križev pot, zvečer se udeležimo obredov velikega petka. Še posebno pomenljivo je razkrivanje križa z besedami »Glejte, les križa, na katerem je Zveličanje sveta viselo!« in čaščenje križa nas spomnita na našo majhnost pred Bogom. Častimo ga v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post. Velika sobota Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.  Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Kjer se še kuri štedilnike na trda goriva, gospodinje z blagoslovljenim ognjem pripravijo velikonočne jedi, ki jih kasneje odnesejo k blagoslovu v cerkev, vaškemu znamenju, kjer jih duhovnik blagoslovi. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri slavi se zopet oglasijo orgle in zvonovi, ki so molčali od velikega četrtka.  Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij, zato je prav, da se veselje kristjana, ko je Vstali Kristus premagal smrt, naznani v ubrani in radostni pesmi pritrkavajočih zvonov. Vsem pritrkovalcem in ljubiteljem pesmi zvonov želimo v teh dneh velikonočnega tridnevja doživeto skrivnost našega odrešenja! Predsednik PKSB Tilen Pritrkovalski odbor Referent pritrkovalcev in urednik strani Tomažhttps://pritrkovalec.si/index.php/content/display/59