Pritrkovalska šola 2023 Kot smo si zadali in obljubili, smo se za letos odločili, da bomo v enem terminu organizirali pritrkovalsko šolo. To je bil eden izmed projektov, ki smo ga že silno težko čakali, kajti to je naš namen, da širimo in po svojih močeh tudi po kvaliteti in kvantiteti olepšujemo slovenski prostor s pritrkavanjem. Pritrkovalska šola se je odvijala od 14. do 15. julija v Novi štifti na Dolenjskem. Lokacija za take dogodke je naravnost odlična. Cerkev stoji visoko na hribu, dokaj na samem, prostora za akomodacijo je v samostanski stavbi več kot dovolj, prijazno osebje, nikogar ne motimo, no, razen mogoče kakšnega medveda in radovednega turista/ romarja, pa vendar je odlična lokacija za takšne dogodke. Ob 15. uri se je pričelo zbiranje in prvi udeleženci so že nestrpno čakali na prostoru pred cerkvijo pod velikim drevesom, ki ima v svojih krošnjah tudi majhno hišico za radovedne mladostnike, ki si želijo krajše ekskurzije v višave. Ko smo se vsi nabrali smo pričeli s kratkim pogovorom in predstavitvijo - ime, od kod izhaja in kakšna je njegova pritrkovalska kariera, pa seveda tudi kakšno osebno zanimivost o sebi. Po kratkem pogovoru je sledila predstavitev pritrkovalske šole in animatorjev ter ob 16h predavanje o zvonovih, njihova zgodovina ter poslanstvo, naloga pritrkovalca itn. Po predstavitvi je sledila kratka pavza in že smo začeli s prvo učno uro. Začeli smo z razdelitvijo v  dve skupini, v prvi so bili pritrkovalci iz metlike ter v drugi pritrkovalci iz Šoštanja in Brd. Pred resnim začetkom smo prvo preizkusili že predhodno znanje udeležencev. Po tej ugotovitvi smo pričeli z učenjem in šli po osnovah, ki bi jih pritrkovalec moral imeti osvojene - igranje melodije, izmenjave udarcev, različni ritmi, drobljenje in različne melodije. Učenje je bilo dokaj naporno vendar zelo uspešno, precej hitro so osvojili osnovna znanja in smo lahko pričeli z bolj kompleksnimi melodijami. Predno bi se že vse naučili smo naredili kratko pavzo in začeli s pomočjo pri pripravi za večerjo v samostanski jedilnici. Po uvodni molitvi pred jedjo smo med obedom prijetno kramljali in po koncu pomagali s pospravljanjem. Za tem je sledil nekajminutni odmor in drugi del teorije - ogled dokumentarnega filma o izdelovanju zvonov. Ogledali smo si slavni dokumentarni film o livarni Grassmayr, med izdelavo največjega nihajočega zvona v evropi za pravoslavno cerkev v Bukarešti. (dokumentarni film: https://www.youtube.com/watch?v=q7UXw58Q_dc, posnetek celotnega zvonjenja: https://www.youtube.com/watch?v=XJ3KLwygp-s). Za tem je sledil čas za razvedrilo in večerno molitev ter počasi pripravljanje na spanec. Fantje so se hitro odločili, da bomo zelo slovesno začeli dan. Na hodniku smo imeli enega izmed kompletov miniaturnih zvonov za učenje na katerega so se odločili, da bodo ob 7h zjutraj pritrkavali za veselo dobro jutro. Že mnogo pred tem časom so vstali in pričeli s pripravami in budnico uspešno izvedli. Ena izmed zanimivih izkušenj je bila tudi ta, da smo spali v neposredni bližini cerkve. Na našo srečo so zvonovi celo noč odbijali. Sam priznam, da je bila to moja prva taka izkušnja in lahko rečem, da bi se človek lahko na to z lahkoto navadil! Po veseli jutranjici smo se pripravili na zajtrk in za tem odšli v cerkev na še kako pomembno - jutranjo molitev. Za tem smo se na hitro odpravili na kratek sprehod po bližnji okolici - po poti križevega pota. Ob cca 8h zjutraj je sledila prva učna ura dneva, na hitro smo šli skozi že osvojeno znanje in od tam naprej nadaljevali. po cca uri in pol intenzivne vaje je sledilo še eno predavanje.  Ob 11h smo se prvič odpravili v zvonik, mladeniči so ta trenutek že zelo vztrajno čakali! Po navodilih o vzponu in pritrkavanju smo se skupno odpravili v zvonik, kjer je imela vsaka ekipa cca 10 minut časa za pritrkavanje. Sledil je odhod v samostan, kjer nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo dali udeležencem 10 minut časa za pavzo, vendar se je večina takoj odpravila do zvonov in nadaljevala svoje vaje. Za tem je ob 12.30 sledila sveta maša, ki smo jo imeli v cerkvi. po sveti maši je sledil še en vzpon v zvonik, tokrat smo udeležecem podelili nekoliko več časa, vendar smo morali zaključiti do 15.50 ure. Namreč glede na zastavljen program, nam je žal nekoliko podrla načrte poroka, ki se je v cerkvi odvijala ob 16h (seveda, želimo mladoporočencema vsega blagoslova in sreča na njuni skupni poti), vendar smo ta čas še kako dobro izkoristili, cca pol ure smo z pritrkavanjem klicali vernike k maši in pozdravljali mladoporočenca. Ob 15.55 smo zaključili in počakali v zvoniku, da je še odzvonil delopust. Ko je zvonjenje minilo, smo se hitro odpravili v samostan. Zvonove smo si odnesli v samostanske prostore ter na zadnje dvorišče kjer smo nadaljevali vaje. Počasi se je bližal konec naše šole, žal še kako prehitro in smo morali pričeti s pospravljanjem svojih stvari in sob. Pred odhodom smo imeli v prostorih jedilnice še podelitev priznanj o opravljeni šoli. Za tem smo skupno še nekoliko počakali da so se po udeležence vrnili starši in sledil je odhod na naše domove, po kratki skupni refleksiji celotnega dogodka. To je bil prvi, lahko rečemo, večji in odgovoren dogodek, ki ga je v tej zasedbi organiziralo združenje. Sam priznam, da sem bil sicer relativno precej presenečen o že predhodnem znanju udeležencev, kar nam je vsem precej olajšalo celotni potek učenja. Imeli so že od samega začetka relativno veliko teoretičnega znanja in samo šolanje je potekalo brez večjih težav. V tem času smo se, mislim da zelo dobro že spoznali in poprijateljili in si izmenjali svoja znanja.  Udeleženci so prejeli s to šolo nekoliko bolj poudarjena osnovna znanja, sicer imajo mnogi še nekaj dela z ritmom, vendar so že v tem času precej dobro napredovali in bodo to z lahkoto osvojili, samo volje ne sme primanjkovati in sam mislim da s tem ne bo težav. Ko jim bodo vse osnove in ritem stopili v kri, bodo ostale zadeve stekle veliko bolj mirno za hitrejše napredovanje o zanju iz pritrkavanja. To znanje morajo sedaj sami še naprej razviti in ga tudi gojiti.  Žal je en dan dejanskega učenja veliko premalo, da bi se lahko nekdo kaj zelo konkretnega naučil. V prihodnje upamo, da bomo lahko take šole izvajali bolj pogosto in v večjem obsegu. Nasplošno lahko rečem, da je za nami zelo zanimiva in prijetna izkušnja. Organizatorji smo hitro videli kje lahko še opravimo popravke in zastavljen program dodelamo in s tem izboljšamo samo kvaliteto učenja. Vsem udeležencem iskrena hvala, da ste se s takim veseljem tega udeležili, staršem hvala za zaupanje otrok v varstvo ter seveda Vsemogočnemu Gospodu, ki nas je navdihoval in varoval skozi ves čas. Do naslednjič pa vam vsem udeležencem šole želimo uspešno razvijanje vašega talenta in naj ta iskrica navdušenja zraste v velik plamen.https://pritrkovalec.si/index.php/content/display/218