Že smo sredi maja, sredi Marijinega meseca, ko po župnijah poslušamo šmarnice. In kakšno naključje nas je doletelo, tokrat nas je pot pripeljala v Lesce, v še eno izmed Marijinih cerkva v Sloveniji - Lesce. V neposredni bližini je živel tudi en večjih slovenskih glasbenikov – Slavko Avsenik, za katerega pravijo, da je tudi sam pritrkaval. Verjetno ga skoraj ni slovenca, da nebi vedel, da mnoge njegove pesmi omenjajo tudi prepevanje zvonov. Tega velikega glasbenika tudi naznanuje ogromna harmonika na krožnem križišču pri izvozu za Lesce, skozi katerega se lahko odpravimo proti Bledu, Lescam, Breznici itn. Lesce se kot kraj z Božjepotnim svetiščem prične omenjati v 11. Stoletju, ko je v kraju bila še lesena kapela in s tem spada med ene starejših na ozemlju nekdanje kranjske. To cerkev se je že večkrat dozidalo, kateri je kasneje potres leta 1511 podrl zvonik. Dobrih deset let kasneje so zgradili novega, cerkev pa je po mnogih letih dozidav in predelav končno prišla do današnje podobe leta 1770, ko so še kot zadnje dozidali pevski kor, posvečena pa je bila že prej, 27. Avgusta 1743 s strani ljubljanskega škofa Ernest Amadeus Attemsa. Kot nekatere druge cerkve v Sloveniji (Megeš, Kamnik, Rova,...) ima sedanja cerkev ločen zvonik, ki so ga pozidali leta 1524. Tega so leta 1664 povišali za eno nadstropje. O predvojnih zvonovih je na voljo nekaj podatkov:  ''Iz zapiskov izvemo le, da je bil zvon, leta 1780 ulit v Ljubljani, počen in so ga v Samassovi livarni leta 1840 prelili. Pred prvo svetovno vojno pa so v zvoniku viseli štirje bronasti zvonovi:' – veliki Samassov zvon, glas d, premer 140 cm, masa 1300 kg; okrašen je bil z reliefi: križ, Marija Vnebovzeta, obdana z angeli, sveti Jurij na konju z zmajem in napisom In honorem Dei et B.M.V. in coel assumptae parochiani et benefact [v čast Boga in blažene Device Marije v nebesa vzete – župljani in dobrotniki]; – drugi zvon, glas f, premer 112 cm, masa 850 kg; ulit je bil v Beljaku v livarni Janeza Ködra, ko sta bila v Lescah župnik Janez Miha Grossl in ključar Andrej Golman, kar je bilo zapisano na zvonu. Krasili so ga reliefi: Kristus, ki drži v roki svet, sveti Mihael s tehtnico in mečem, sveti Janez Krstnik s križem in jagenjčkom, Brezmadežna z lilijo v roki in kačo pod nogami ter sveti Andrej; ob vratu zvona je bil napis Consecrata in ho-norem B.M.V. S. Joannis Baptistae et S. Michaelis Archangeli [Posvečen v čast devici Mariji, sv. Janezu Krstniku in sv. Mihaelu nadangelu]; – tretji zvon, glas g, premer 100 cm, masa okrog 600 kg; leta 1758 ga je v Kranju ulil livar Janez Kristijan Rieser; reliefi: sveti Križ, Janez Krstnik, Marija z Jezusom v naročju in sveti Janez Nepomuk; – navček, premer 53 cm, masa okrog 100 kg; leta 1878 ga je za časa župnika in duhovnega svetnika Friderika Hudovernika v Ljubljani ulil Albert Samassa; krasile so ga podobe: križ, sveti Jožef in sveta Barbara. V prvi svetovni vojni so bili za leta 1917 zaradi pomanjkanja surovin v avstro-ogrski vojski iz zvonika odstranjeni trije zvonovi, ostal je le zvon Kristjana Rieserja. Že med vojno so kot nadomestilo za odvzete bronaste zvonove začeli ulivati železne. Leta 1919 je leška župnija pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah naročila prvi železni zvon, (glas e, masa 1030 kg), leta 1923 pa drugega, velikega (glas c, masa prek 2000 kg). Leta 1984 je župnija kupila manjši bronast zvon, ki je bil leta 1919 v Vidmu ulit za kapelo v Portorožu, čez dve leti pa še leta 1917 uliti zvon, prvotno namenjen župniji Koroška Bela.'' Zaradi velike želje po novem zvonilu, pa so leta 1997 v nemški livarni Rudolf Perner iz Passau-a naročili tri nove zvonove, ki so se pridružili edinemu zvonu, ki je preživel obe vojni: - Veliki zvon: glas c', masa 2095kg, premer 160cm, krasi ga podoba Marije Kraljice z napisom ''Naj doni tvoj glas, čast Mariji v Lescah'' - Srednje veliki zvon: glas e', masa 1017kg, premer 121cm, krasi ga podoba sv. Antona Padovanskega z napisom ''Pri Bogu bodi priprošnjik – iz stisk in zmot vodnik'' - Mali zvon: glas a', masa 570kg, premer 98cm, krasi ga podoba sv. Katarine Sienske in napis ''Izprosi nam pravo pamet'' - Navček: glas c'', masa 150kg, krasi ga podoba sv. Jožefa in napis ''Gospod, daj jim večni pokoj'' V zvoniku, kot že omenjeno visi še edini preživeli zvon iz obeh vojn: - Srednje mali zvon: glas g', masa okrog 600 kg, premer 100 cm, krasijo ga podobe svetega Križa, Janeza Krstnika, Marija z Jezusom v naročju in svetega Janeza Nepomuka z napisom: ''leta 1758 ga je v Kranju ulil livar Janez Kristijan Rieser'' Vir: https://zupnija-lesce.rkc.si/index.php/o-cerkvi/ Ravno predno pridemo do zvonov leškega zvonika, na poti gor zagledamo na desni strani vrata, iz katerih na vsake 2sekunde nekaj zaropota. Ko vrata odpremo, uvidimo pritrkovalsko sobo. S kavčem! To res poredko vidimo. Soba je lepo urejena, nekako na sredini zvonika ima narejeno omaro, ki ščiti še delujočo mehansko uro, katera s pomočjo velikega nihala na vsake toliko spusti svoj klasičen zvok, ko se zobniki premikajo in poganjajo številčnico za uro na zvoniku. Poleg nje pa je še ena leška posebnost – miniaturni zvonovi, ki jih je ulil livar Mostar. Te zvonovi prepevajo v glasovih: b'' h'' c''' d''' e''' f''' g''' a''' b'''. Kot ponavadi, smo srečanje pričeli z molitvijo litanij Božje Matere Marije pred Najsvetejšim ter prejeli blagoslov. Z asistenco je pobožnost vodil Janez Meglen. Po pobožnosti je sledil pozdrav domačega župnika in predstavitev župnije ter cerkve s strani ključarja. Zatem je pričel z uvodnim pritrkovalskim delom Janez Meglen s kratko predstavitvijo preteklega leta, letošnjega napovednika, opisa poteka pritrkavanja ter pričetkom prijav pritrkovalskih skupin. Zatem smo začeli s pritrkavanjem, prepevale so zopet leteče in stoječe melodije, prevladale pa so leteče melodije. Seveda, saj smo na gorenjskem! Zvonovi so obešeni po vrsti z nekoliko višjim lesenim odrom na pritrkovalski strani. Pritrakava se lahko precej preprosto, možno je pritrkavati tudi na navca, ki je glasovno v oktavi z velikim zvonom.   Tokrat nam je nekoliko oteževal samo srečanje deževno vreme. Namreč čakajoče skupine so čakale na poziv v župnišču, zaradi česar se je čas prihoda skupine do zvonov nekajkrat nekoliko podaljšal. Po koncu pritrkavanja smo se vsi ponovno odpravili v župnišče kjer je sledila zahvala za udeležbo, podelitev priznanj ter naznanitev katere skupine se uvrstijo na vseslovensko srečanje. Od začetka srečanja je ostalo še nekaj dobrot, katere smo seveda z veseljem pospravili. Župnik pa se nam je še posebno zahvalil z besedami, da se bo današnji dan po vsej verjetnosti vpisal v zgodovino župnije, ker je bilo v župniji po vsej verjetnosti na ta dan največje število pritrkovalcev v njeni zgodovini. Zgodovina se je pisala in se še vedno piše, samo poskrbeti moramo s svojim doprinosom da se bo še naprej. Za konec nam je v zahvalo, ker smo bili na gorenjskem, vsakemu podaril eno vrečko čokolade Gorenjka, ki so jih v podjetju pripravili kot spomin na prazovanje 100-letnice podjetja, za kar se mu vsi pritrkovalci prisrčno zahvaljujemo. Postrežba je bila z vsemi vrstami dobrot odlična – iskren Boglonaj vsem ki so pri tem sodelovali. Gospoda župnika Marka Avsenika poznam že od časov njegovega župnikovanja v Dolskem. Lahko rečem, da ga je bilo prav lepo zopet videti po dolgem času in da sva imela zopet čas za kratko debato. Zelo sem vesel, da smo ta dogodek lahko obeležili v Lescah. Čeprav nam je vreme malce otežilo potek samega dogodka, lahko rečem da je lepo potekal, ter samo vzdušje je bilo več kot odlično. Hvala gospodu Marku Avseniku za dobrosrčen sprejem v njihovo sredo in izraženo željo, da bi lahko še naprej sodelovali. Hvala tudi vsem dobrim rokam, ki so s svojim doprinosom pripravile pogostitev ter vsem pritrkovalcem za njihovo udeležbo in za vse ostalo poskrbljeno da je to srečanje kar se da lepo potekalo. Prijetno je bilo zopet videti mnoge znane obraze.https://pritrkovalec.si/index.php/content/display/212