Na 5. velikonočno nedeljo smo se pritrkovalci zbrali pri Treh farah v Rosalnicah, kjer je potekalo že 4. letošnje pritrkovalsko srečanje, in sicer za škofijo Novo mesto. Srečanje je bilo med vsemi dosedanjimi zagotovo še najbolj slovesno, saj nas je na naše veliko veselje obiskal upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Letošnje srečanje pritrkovalcev novomeške škofije se je odvijalo v belokranjski župniji Metlika, kjer se nahaja znameniti romarski kompleks Tri fare, ki stoji na robu Rosalnic. Odlikuje se po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je deloma verjetno še ostanek protiturškega tabora. Cerkve izvirajo iz 14. in 15. stoletja in ohranjajo gotske prvine; v 19. stoletju so jih preurejali, zato v notranjosti vseh treh cerkva prevladuje poznobaročna oprema z rokokojsko ornamentiko. Kljub nemirnim časom so se Tri fare v 15. in 16. stoletju s tremi gotskimi cerkvami razvile v najpomembnejše romarsko središče v Beli krajini. Med drugim so dajale zavetje frančiškanom, ki so v 15. stoletju pribežali iz Bosne. Ko so Turki cerkve požgali, so se frančiškani umaknili v Novo mesto. Najstarejša severna cerkev, ki jo domačini imenujejo gornja, je posvečena Žalostni Materi božji. Zgrajena je bila ob koncu 14. stoletja. Poleg gotskega prezbiterija z zunanjimi oporniki in treh visokih šilastih oken je ohranila bogato profiliran gotski portal v zahodni steni pravokotne, kasneje barokizirane ladje. Na koru skriva cerkev še eno dragocenost. To so najstarejše orgle, narejene na nekdanjem Kranjskem, delo znamenitega ljubljanskega orglarja Joannesa Georgiusa Eisla iz leta 1753.​ Edina cerkev z zvonikom je srednja cerkev Glej človek (Ecce homo) iz začetka 16. stoletja in je tudi središče romarskega kompleksa. Barokizirana cerkev ima osmerokotni tloris in ohranjen gotski prezbiterij. Med posebne zanimivosti cerkve sodi Marijin oltar v ladji s kipom Matere božje z mrtvim Kristusom, ki ga še danes častijo predvsem tiste ženske, ki iščejo primernega moža. Južna, spodnja cerkev pa je posvečena Lurški Devici Mariji, v jedru srednjeveška stavba s pozidanim in v 16. stoletju predelanim prezbiterijem. Zanimiva je predvsem upodobitev svetega Jerneja na desni strani glavnega oltarja, saj je največji romarski shod v Rosalnicah ravno na Jernejevo nedeljo. Zvonik srednje cerkve nosi tri starejše bronaste Božje glasnike: 1. zvon es'; 1044 kg, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 1921; napis na obodu: OZNANJAJ SLAVO BOGU IN MARIJI 2. zvon a';, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 1921; napis na obodu: TRIFARŠKI M. B. POKLANJAJO AMERIŠKI ROJAKI 3. zvon des'', Gašper Franchi 1708 Na sončno nedeljsko popoldne se je pri Treh farah zbralo 10 dolenjskih in belokranjskih pritrkovalskih skupin, in sicer: - Škocjan - Šempeter Otočec - Novo mesto Kapitelj - Semič 1 - Semič 2 - Črmošnjice - Metlika - Šmihel pri Novem mestu - Dragatuš - Šentjernej Po ustaljeni navadi se je srečanje začelo s pobožnostjo petih litanij, ki so bile tokrat še posebno slovesne, saj jih je v cerkvi Žalostne Matere Božje vodil sam upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob asistenci domačega župnika Primoža Bertalaniča, kaplana Jakoba Piletiča in pomoči strežnikov Blaža Kramariča in Klemena Konda. Pri litanijah je prisostvoval tudi metliški grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi. Deležni smo bili tudi orgelske spremljave. Po opravljeni pobožnosti je sledil nagovor metliškega župnika, ki je pozdravil pritrkovalce in predstavil zgodovinsko in umetniško vrednost Treh far. Zbrane je nato nagovoril še škof, ki je poudaril pomembnost zvonov, ki kot Božji glasniki Njegovo Slavo raznašajo izven cerkva in jo širijo med ljudmi. Izpostavil je neprecenljivo vlogo zvonov še posebno ob praznikih in zbranim zaupal, da je tudi sam zvonil in pritrkaval, saj je bil njegov oče mežnar. Povedal je, da je bilo najzahtevnejše zvonjenje mrliču z vsemi tremi zvonovi in da je med pritrkavanjem največkrat drobil. Sledil je uvodni pozdrav s strani našega vodje Janeza Meglena, ki je podal nekaj ustaljenih napotkov in napovednik pritrkavanja po skupinah. Vsaki skupini je bilo dodeljeno 8 minut, da so predstavili svoje pritrkovalsko znanje. Čeprav so v zvoniku bili le trije zvonovi, pritrkovalci pri izvajanju viž v svoji iznajdljivosti niso bili prav nič omejeni. Prikazali so bogat nabor najrazličnejših viž, prevladovale pa so predvsem stoječe melodije. Z gotovostjo lahko trdimo, da so dolenjske župnije na svoje nastopajoče pritrkovalce lahko izjemno ponosne, zato bi bilo prav, da tradicijo klenkanja skrbno ohranjajo in širijo na trdnih temeljih, ki so jim jih pripravili na srečanju nastopajoči pritrkovalci. Med skupinami je bilo kar nekaj mladih, še posebno obetaven je bil nastop domačih, metliških pritrkovalcev, ki so po 8 mesečnemu pritrkavanju prikazali izjemne veščine. Po koncu pritrkavanja je sledila še podelitev priznanj in razglasitev uvrščenih na vseslovensko srečanje v Drežnico. Domače gospodinje so nas po koncu srečanja prav lepo pogostile z slanimi in sladkimi dobrotami, pristno belokranjsko pogačo in metliško črnino, za kar smo jim iz srca hvaležni. Bogu hvala za čudovito vreme, gostoljubne domače farane z župnikom na čelu, ki so nas dobrosrčno sprejeli in pomagali pri organizaciji srečanja, ter upokojenega škofa Andreja Glavana, ki nas je s svojim obiskom prijetno presenetil in nam dal nove vzpodbude za naše delo. Bog povrni! Prispevek pripravil: Jernej Bartol Slike prispevala: Jernej Bartol in Blaž Kramarič  https://pritrkovalec.si/index.php/content/display/188