pripravil: Anton Malenšek, pritrkovalec iz Semiča Zadnji vikend v juliju  smo semiški pritrkovalci organizirali tridnevni izlet po lepšem kosu zahodne Slovenije. V petek zjutraj smo začeli pot proti Novi Gorici. Nastanili smo se na Gradu Miren v Gnidovčevem domu. Najprej smo si  ogledali dejavnosti, ki jih opravljajo bratje Lazaristi s pomočjo društva prostovoljcev VZD ob vestnem delu nekaterih brezdomcev, ki so jih vključili v delo. Zelo pomenljivo in z velikim navdihom nam je sestra Ancila razložila vse kar se je dogajalo skozi zgodovino na tem mestu in zelo poglobljeno razložila veliko delo vsestranskega umetnika Toneta Kralja, ki je poslikal notranjščino cerkve Žalostne Matere Božje. Videli pa smo tudi ene izmed sedmih svetih stopnic v Sloveniji.  Preizkusili smo tudi štiri bronaste zvonove. Obiskali smo Frančiškanski samostan na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer smo spoznali življenje in delo te skupnosti. Še posebej so ponosni na bogato knjižnico, ki hrani preko 16000 enot knjižnega gradiva in  na zapuščino patra Stanislava Škrabca. Z zanimanjem smo si jo ogledali. Videli smo tudi grobnico zadnjih francoskih kraljev Bourbonov, notranjost cerkve in kar je za nas zelo važno, da smo še odklenkali nekaj pritrkovalskih viž. Tu tudi uspešno deluje terapevtska skupnost Srečanje za odvajanje od zasvojenosti, ki izvaja program  italijanskega duhovnika don Pierina Gelminija. Prijazen gvardian pater Niko nas je na koncu še ohladil z odličnim sladoledom iz svoje skrinje. Nadaljevali smo še z ogledom trga Evropa, kjer je simbolično, upamo, da za vedno, odstranjen meddržavni mejni kamen in nato še nekatere znamenitosti mesta stare Gorice. Na gradu Miren nas je čakala večerja, po njej pa smo svoja utrujena telesa odložili v postelje. Naslednji dan je bilo pred nami še: obisk Sv. Gore, ogled muzeja o prvi svetovni vojni na Sabotinu in ogled Goriških Brd. Po slastnem zajtrku na Mirenskem gradu, smo se odpeljali na sv. Goro. Tam nas je sprejel pater Simon Peter, ki nam je predstavil, kako je nastalo to božjepotno svetišče in kaj se je dogajalo z njim s tekom časa, še posebej v težkih zgodovinskih preizkušnjah, ko so na tem področju divjali največji vojaški spopadi, ko je bila bazilika popolnoma porušena in v kratkem času ponovno zgrajena. Pritrkovalci vemo, da je v zvoniku bazilike Svetogorske Matere božje največji bronast zvon v Sloveniji, zato smo ga morali tudi spoštljivo pobožati in seveda odigrati kar znamo najlepšega. Še posebej smo se potrudili, saj smo hkrati pritrkavali g. patru Simonu Petru v slovo, ker te dni odhaja od tam. Veseli smo bili, da je bil pripravljen z našo skupino stopiti pred fotoaparat. Preden smo zapeljali v Goriška Brda,smo si pogledali bolj od blizu  slavni kamniti Solkanski most.  Skozi Goriška Brda vodi cesta na Sabotin. Najprej smo si ogledali kaj vse so počeli in kako so živeli vojaki na Sabotinu med prvo svetovno vojno. Zelo zanimivo, celo srhljivo je kar tam vidiš in slišiš, kar je v nas utrdilo spoznanje in občutek sreče, da lahko živimo v miru. Od tam se je odprl tudi krasen pogled na Brda in na posejane vasi s cerkvami, še posebej nas je pritegnila vasica Števerjan, ki je žal na drugi strani državne meje. Nato smo obiskali Medano, da bi si ogledali hišo pesnika Alojza Gradnika, vendar smo lahko videli le njeno zunanjost. Vrnili smo se do farne cerkve Sv. Mihaela v Biljani, kjer nam je tamkajšnji župnik dovolil do zvonov, da smo tudi te preizkusili. Ravno se je pripravljala  nevihta, zato smo nekoliko pohiteli, da smo prišli še suhi v avtomobile. Iz zvonika je bil krasen pogled na bližnje kraje: Dobrovo, upravno središče Brd z vinsko kletjo, Šmartno srednjeveško utrjeno in sedaj lepo urejeno mestece s cerkvijo sv. Martina in še Gonjače z razglednim stolpom. Slabo vreme nam je preprečilo ogled vsega tega od blizu. Obiskali pa smo Kojsko. Prijazno nas je sprejel g. župnik Jože Ipavec, ki nam je najprej razkazal farno cerkev Marije Vnebovzete, nato pa smo odšli k podružnici sv. Križa, ki stoji nad tem krajem. Ob poti, ki vodi do nje so lepo urejene kapelice s križevim potom. Ta cerkvica hrani veliko dragocenosti, najbolj zanimiv pa je gotski  krilni oltar izdelan leta 1515.  Rezbarije so najverjetneje dele avstrijske delavnice. V zvoniku so štirje bronasti zvonovi, ki so takrat zazvonili na soboto ob 16. uri. Za tem pa smo dopolnili njihovo pesem še s pritrkavanjem, da je bila nedelja naznanjena še bolj slovesno. Sledil je nekoliko daljši klepet z g. župnikom, ko je obujal spomine na svoja srednješolska leta, ko je sodeloval med počitnicami pri obnovi cerkve Sv. Elije na Planini pod Mirno goro. To je bilo v letu 1966. Ta cerkev je bila v času Kočevarjev župnijska cerkev, med drugo svetovno vojno pa skoraj uničena. Sedaj obnovljeno pa upravlja župnija Semič. Ta pripoved je bila zato za nas še posebej zanimiva. Zahvaljujemo se g. župniku za to zanimivo zgodbo in za zanimivo spominjanje na našega, žal, pokojnega farana Toneta Grahka, ki je takrat vodil dela pri obnovi. Dan se je nagnil v večer in pohiteti smo morali nazaj na Mirenski grad, kjer nas je čakala večerja. Naslednji dan je bila nedelja. Zbudili smo se v deževno jutro. Dež pa je bil kot blagoslov za zelo razsušeno zemljo, zato smo to »slabo« vreme sprejeli z veseljem. Prisostvovali in sodelovali smo pri jutranji sv. Maši in se po zajtrku poslovili od prijaznih gostiteljev. Nekateri naši mlajši pritrkovalci so celo ob večerih izkoristili možnost, da so opravili krajše vaje igranja na cerkvenih orglah. Zahvaljujemo se vsem, ki so skrbeli za nas. Pot nas je vodila na Kras. Vreme nam sicer ni bilo najbolj naklonjeno, vendar nam to ni kaj dosti kvarilo razpoloženje. Želeli smo si ogledati Tomaj z rojstno hišo Srečka Kosovela, pa Štanjel in kraško planoto kot  krajino s kamenjem, rdečo zemljo in nasadi trte. Oblaki so se nekoliko dvignili pa smo se zaustavili v Komnu. Pred farno cerkvijo Sv. Jurija  so se pričeli zbirati mlajši farani, ki so nam povedali, da se pripravljajo za sv. mašo ob zaključku oratorija.  Ko smo jim povedali, da smo pritrkovalci, so nam z veseljem odprli zvonik, da smo s pritrkavanjem naznanili njihovo slovesnost. Pot smo nadaljevali v Tomaj. Hišo Srečka Kosovela smo videli le od zunaj. Ogledali smo si okolico cerkve, v cerkev in v zvonik nismo mogli, ker je bilo vse zaprto. Tudi župnišča in g. župnika nismo našli. Ravno takrat je v zvoniku zvonilo poldan in ljudje so se pripravljali na nedeljsko kosilo. Vrnili smo se v središče kraja, kjer nas je prijazen gospod povabil na kozarček terana. Belokranjci se temu povabilu nismo mogli odreči in smo strumno stopili v gostiteljevo klet. Okušali smo zelo dober teran, gospodar pa nam je postregel še s kraškim narezkom. Razkazal nam je klet, ki je vsa pod zemljo in povedal kako so jo gradili, del nje še v času italijanske zasedbe, ko je bilo potrebno za preživetje pomemben živež skriti pred vsiljivimi dacarji. Zavedali smo se, da je čas kosila, zato smo se hitro poslovili, da ne bi preveč pokvarili nedeljskega obroka. Belokranjci se imamo za gostoljubne ljudi, toda Kraševci so prav tako prijazni in gostoljubni, morda še bolj. To je naša izkušnja iz Tomaja. Veseli po lepem doživetju, smo nadaljevali pot do Štanjela. Oblaki so zadrževali svojo vsebino. Mi smo v miru napravili sprehod po starem mestu, si ogledali Kraško hišo in ostale zanimivosti, sprehodili pa smo se tudi po lepo urejenem Ferrarijevem vrtu in se spomnili arhitekta Maksa Fabianija, ki je dal svoj pridih in pečat temu kraju. Pot nas je vodila še v Vipavsko dolino. Najprej smo se zaustavili na Vipavskem križu pri bratih Kapucinih. Brat Marjan Potočnik,  nam je razložil njihovo zgodovino in zgodovino bivanja te skupnosti v tem kraju. Povedal nam je vse o cerkvi Sv. Frančiška in dragoceni kulturni in umetniški cerkveni opremi, nekaj o znanem srednjeveškem pridigarju Janezu Svetokriškem in pokazal lepo urejeno knjižnico, v kateri hranijo okoli 2000 knjig, te ki so še preživele hude čase. Odprl nam je tudi župnijsko cerkev Sv. Križa, žal pa si tam nismo ogledali zvonika. Veseli in hvaležni smo mu, da si je vzel čas za nas, ker nismo bili v naprej dogovorjeni o našem obisku. Pot smo nadaljevali v Lokavec, v cerkev Sv. Lovrenca, kjer nas je sprejel g. župnik msgr. Jože Pegan in članica ožjega odbora pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev ga Nada Blažko. Srečali pa smo se tudi z domačinom Urošem Kovačem, kateri nas je spremljal tudi v zvoniku. Zvonovi so zapeli po naših notah, ni nas motil veter, ki je s precejšnjo hitrostjo prihajal s hribov. V Lokavcu imajo še eno starejšo cerkev, ki se je nismo mogli izogniti. Tudi teh zvonov smo se morali dotakniti in preizkusiti njihov zven. Po krajšem srečanju z družino Kovač v Lokavcu, smo si še ogledali veličasten mozaik patra Marka Rupnika v župnijski cerkvi Sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju. Potrebovali bi tolmačenje zgodbe, ki jo prikazuje ta likovna mojstrovina. Tega nismo imeli, a kljub temu smo bili nad umetnijo navdušeni. Nekaj podobnega imamo Belokranjci v župnijski cerkvi sv. Petra v Črnomlju. Pogovor med nami je stekel kot primerjava med njima. Lahko zaključimo zgolj to, da so mozaiki kateri koli od patra Marka Rupnika veličastni in ko jih gledaš, ostaneš brez besed. Tako se je končalo naše tridnevno popotovanje od zvonika do zvonika. Spoznali pa smo še veliko zanimivega iz zgodovine in ne precenjene kulturne dediščine, ki bi morala navdihovati in bogatiti duha našega naroda. Vzemimo si čas in ne prezrimo tega našega narodnega bogastva. Tudi pritrkavanje je dediščina, ki jo ne smemo zanemariti in pozabiti.    Semič, 29.07.2019                                                                                                                      Zapisal A. Malenšekhttps://pritrkovalec.si/index.php/content/display/165