pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev Vseslovensko srečanje pritrkovalcev povezalo pritrkovalske skupine iz vse Slovenije Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev je ponovno uspešno organiziral letošnje vseslovensko srečanje, ki je tokrat potekalo v mariborski nadškofiji, v župniji sv. Benedikta. V tem delu Štajerske, v Slovenskih goricah, se je srečanja udeležilo 15 skupin, ki so bile po strokovni oceni izbrane na posameznih škofijskih srečanjih, v zvoniku so se tako razvrstile skupine iz vseh delov naše domovine, to pa govori o tem, da je pritrkovanje še vedno živo in se kot tako prenaša naprej. To je bilo opazno tudi tokrat, saj se je srečanja udeležilo veliko mladih, ki so šele začetniki v tem poslanstvu. S svojim znanjem so pokazali, da je pritrkovanje še vedno zanimivo tudi v današnjem sodobnem svetu, ko nam tempo življenja narekujejo stvari, ki pa ne puščajo dolgoročnega odtisa.   Pritrkovanje je poslanstvo veselja, zahteva pa tudi odrekanja Pri del srečanja se je začel ob 15. uri v župnijski cerkvi s petimi litanijami Matere Božje (po napevu litanij iz Porciunkule) pred Najsvetejšim, kjer smo sodelovali vsi navzoči, ob domačem župniku g. Marjanu Roli sta bila navzoča še diakona predsednik krožka Tilen in Anže Cunk, ministrant Blaž Kramarič, član OOPKSB. Vse pritrkovalce je nato nagovoril župnik g. Marjan, ki je predstavil zgodovino cerkve, še posebno pa so nas zanimale besede o zvonovih. V letu 2018 so bili posvečeni trije bronasti zvonovi uliti v Passau, v livarni Rudolfa Pernerja. V zvoniku pa je ostal še zgodovinski zvon iz leta 1554 in sedaj skupaj pojejo v napevu Salve Regina. Osredotočenost na bistveno, na Boga, bo dalo našemu delu izpopolnjenost V nadaljevanju je vse navzoče nagovoril referent Tomaž v naslednjih besedah: Vsem navzočim izrekam iskren pozdrav na praznik Marijinega rojstva in dobrodošlico v župniji sv. Benedikt, ki bo danes gostila pritrkovalce iz vseh slovenskih škofij. Lepo pozdravljam domačega župnika gospoda Marjana, zahvaljujem se vam, da ste nas sprejeli v župniji in tako omogočili, da bodo ravno vaši zvonovi danes ponesli veselo sporočilo med ljudi. Pozdravljen tudi predsednik Tilen in člani ožjega odbora. Še posebno pa pozdravljam vas dragi pritrkovalci, ki ste prišli na ta kraj od blizu in daleč. Če ne bi tega poslanstva po svojih župnijah opravljali odgovorno, s pravo mero predanosti in srčnosti, potem bi mi prihranili te besede. A vi ste hoteli drugače, ta drugačnost je v vaši odločitvi, da hočete poslanstvo pritrkovalca opravljati, kar najbolje zmorete v tem času in kraju, ko vse pogosteje sekunde in okoliščine narekujejo naš tok življenja. Vse to pa lahko človeka oddalji do te mere, da mu temeljne krščanske vrednote niso več usmeritev, po katerih bi se oziral in živel. In vi ste tukaj, zahvala vam gre, ker znate kljub vsemu odreči kakšno ugodje, ki na dolgi rok ne pušča odtisa in sprejeti neugodje. Biti pritrkovalec in to poslanstvo opravljati z veseljem, gotovo vzporedno zahteva odrekanja, na drugi strani pa tako tudi sprejetja vseh težavnosti, ki se pojavijo v spremenljivi meri, odvisno od posameznika. Torej med vami ni pritrkovalca, ki ne bi znal našteti vsaj pet ovir, s katerimi se sooča v vlogi pritrkovalca. Verjamem, da imate sami pri sebi sedaj polno najrazličnejših, s katerimi se srečujete, seznam le teh bi bil zagotovo številen. Vendar pa, če smo iskreni, težave, ovire, izzivi so in bodo še, bolj nas dela izpopolnjene v našem poslanstvu to, da jih bomo skupaj znali reševati, sprejeti. V pomoč naj nam bo naslednja zgodba: Mlad moški je šel do župnika in mu rekel: – Gospod, jaz ne bom več hodil v cerkev!  Župnik ga vpraša: – A tako? Mi lahko, prosim, poveš, zakaj ne? Moški odgovori: – Ah, moj Bog! Tamle vidim sestro, ki slabo govori o drugi sestri. Tukaj gledam sožupljana, ki slabo bere. V zboru so nesoglasja in med petjem “fušajo”, med mašo ljudje gledajo svoje pametne telefone, da ne govorim o njihovem sebičnem in vzvišenem obnašanju zunaj cerkve … Župnik mu reče: – Čisto prav imaš, a preden dokončno zapustiš cerkev, te prosim, da mi narediš uslugo: vzemi kozarec, poln vode, in z njim naredi tri kroge okrog po cerkvi, ne da bi polil eno samo kapljo vode. Mladenič si misli: nič lažjega! In gre in naredi tri kroge, kot ga je župnik prosil. Potem pride nazaj k župniku in mu reče: – Gospod, naredil sem, kar ste me prosili. In ga župnik vpraša: – Ko si hodil okrog s svojim kozarcem vode, si opazil, da sestra o kom slabo govori? Mladenič: – Ne. – Si opazil, da so župljani brezbrižni do drugih, ki prihajajo v cerkev? Mladenič: – Ne. – Si videl, da so nekateri zatopljeni v svoje pametne telefone? Mladenič: – Ne. – In veš zakaj? Bil si osredotočen na kozarec, da se ti ne bi kaj polilo. Veš, v našem življenju je podobno. Ko se s srcem osredotočimo na Jezusa Kristusa, potem nimamo časa, da bi videli napake drugih. Kdor izstopi iz cerkve zaradi hinavskih kristjanov, vanjo gotovo ni nikdar zares vstopil zaradi Jezusa.” Naj nam ta zgodba služi kot odgovor, da če bomo zazrti v našem poslanstvu v Jezusa, potem bodo tudi ovire na nas drugače delovale, novi izzivi pa bodo sprejeti z odgovornostjo in v zavedanju, da vse kar naredimo na področju pritrkovanja, naredimo najprej za Boga, ki nas kliče, da bi vztrajno hodili po tej poti, ki je navsezadnje čudovita. Pomislimo, koliko ljudi je pesem zvonov napolnila z upanjem na praznik Marijinega vnebovzetja ali pa danes na praznik Marijinega rojstva,  ko ste po svojih župnijah ali pa drugje dodali svoj prispevek ravno s pritrkovanjem. Imejmo pred očmi to v trenutkih, ko nam bo zmanjkovalo poguma, odločnosti in vztrajnosti. Pred nami so novi izzivi, soočamo se z reorganizacijo, ko po več kot 35. letih Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev dobiva novo obliko delovanja. Bogoslovno semenišče v Ljubljani nam je tako predstavljalo tisto »varno gnezdo«, kjer smo se obogatili z izkušnjami s številnih srečanj, skupaj s predsedniki bogoslovci sodelovali v načrtovanju in organizaciji, spoznavali slovenski pritrkovalski prostor. Zato bomo v prihodnje še bolj poklicani k sodelovanju, pokažimo, da zmoremo ohraniti in prenesti pritrkovanje naprej. Pride pa enkrat trenutek, ko mora tudi orlov mladič visoko na skalni pečini poleteti iz gnezda. In to stori tako, da se povzpne na rob, z nogami se trdno oklepa suhih spletenih vej, nato se nagne naprej, pa že isti trenutek nazaj, ob vsem tem je zaznati eno samo neodločnost. Kako ne? Podaja se v neznano, sam in za vselej. A ko poleti, se radostno oglasi, v zahvalo za vse, kar je kot mladič prejel za življenje. Vsem nam želim, da bi na tej poti vedno osredotočili poglede na bistveno, na Boga, potem bo pritrkovanje predstavljalo izziv za nov polet.   Vseslovensko srečanje pritrkovalcev odraz raznolikosti delovanja skupin Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev je tudi tokrat v sodelovanju z župnijo uspešno izvedel srečanje, ki je zahtevalo načrtovano pripravo. V to so se poleg predsednika, referenta, ožjega odbora vključili tudi posamezniki, ki so s svojim delom prispevali, da je organizacija potekala nemoteno in po zastavljenih smernicah. Zahvala gre gotovo g. župniku Marjanu, ki je sprejel izvedbo vseslovenskega srečanja, župljanom, ki so pripravili pogostitev, pa tudi vsem udeležencem, ki so nastopili v zvoniku in na zvonovih pokazali, da je pritrkovanje čudovita umetnost, saj daje možnost raznolikosti v glasbenem izražanju. Lahko rečemo, da smo tako prisluhnili kvalitetnemu izvajanju melodij, posamezne skupine odražajo uigranost v svojih nastopih, to pa zagotovo govori o načrtnem delu, brez katerega pa si ne moremo predstavljati napredka na tem področju. Veseli pa nas tudi dejstvo, da vse več mladih začenja s pritrkovanjem. Tudi tokrat so pokazali veselje do pritrkovanja, še posebno z nastopi v drugih zvonikih, kjer se hitro spremenijo dejavniki igranja na zvonove. Vendar je to za mladostno energijo izziv, hkrati pa nova izkušnja, ki more utrditi mladega pritrkovalca, da v vztrajnosti raste na tej čudoviti poti. Še posebno vlogo pri tem imate njihovi mentorji, ki odgovorno in usmerjeno prenašate znanje na mladi rod. Ta odlična kombinacija, ko dopuščate mladim stopati v poslanstvo pritrkovalca, je uspešnost, ki more nadgrajevati delo, ki se je začelo po naših prednikih, vi pa ste trenutno tisti, ki odgovorno to dediščino predajate naprej. Zato smo vam hvaležni dragi mladi pritrkovalci, da pogumno in vztrajno sledite znanju, ki ga prejemate od starejših, vam izkušeni pritrkovalci pa smo hvaležni, da v sebi nosite skrb po navdušenju posameznikov za opravljanje službe pritrkovalca!   NA VSESLOVENSKEM SREČANJU SO SODELOVALE NASLEDNJE SKUPINE, KI SO BILE IZBRANE NA ŠKOFIJSKIH SREČANJIH:   ŠKOFIJA KOPER: LOKAVEC 1  LOKAVEC 2  ŠKOFIJA NOVO MESTO: ŠKOCJAN  SEMIČ LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA (severni del): PREDOSLJE / BRITOF BREZJE SMLEDNIK VODICE LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA (južni del): ŠKOFLJICA (mlajši) ŠKOFLJICA (starejši) ŠENTVID PRI STIČNI DOB PRI ŠENTVIDU DOBREPOLJE-VIDEM MARIBORSKA METROPOLIJA: SV. ANTON / CERKVENJAK (moški) SV. ANTON / CERKVENJAK (ženske)   PRIZNANJE:   PREDSTAVITEV ZVONOV: ŽUPNIJA: SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH ŠT. ZVONOV: štirje bronasti 1. zvon: 2000 kg, uglašen na ton des, posvečen bl. Antonu Martinu Slomšku, ulit leta 2018 v livarni Rudolf Perner, Passau 2. zvon: 1000 kg, uglašen na ton f, posvečen sv. Benediktu, ulit leta 2018 v livarni Rudolf Perner, Passau 3. zvon: 600 kg, uglašen na ton as, posvečen Mariji Pomočnici kristjanov, ulit leta 2018 v livarni Rudolf Perner, Passau 4. zvon: 795 kg, uglašen na ton b-3, ulit leta 1554 UGLASITEV ZVONOV: motiv Salve Regina POSTAVITEV ZVONOV: zvonovi postavljeni v vrsti: 1-2-3-4 DRUGE ZNAČILNOSTI: zvonovi imajo krone s šestimi korenikami, 4. zvon ima asimetrično; kemblji so pregibni, pritrkovanje je odlično, kemblje prvih treh zvonov je potrebno navezati, zvonik urejen; prve tri zvonove je 18.11.2018 posvetil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl, zvonovi so bili uliti v livarni Rudolf Perner, Passau; 4. zvon po masi večji od 3. zvona, vendar pa uglašen višje, zato označen kot 4. zvon, prav tako je četrti v vrsti;https://pritrkovalec.si/index.php/content/display/155