V ŽUŽEMBERKU SREČANJE PRITRKOVALCEV NOVOMEŠKE ŠKOFIJE, 12. MAJ 2019pripravila: Nada Blažko, članica&nbsp;OOPKSB V prečudoviti&nbsp;kraj Žužemberk, osrednji&nbsp;del Suhe krajine in&nbsp;v prekrasno cerkev, je na pritrkovalsko srečanje v nedeljo 12. maja, pri&scaron;lo 18 pritrkovalskih ekip. Kot ponavadi smo pritrkovalsko srečanje začeli z molitvijo. Po molitvi je domači župnik Franc Vidmar,&nbsp;častni kanonik novome&scaron;kega stolnega kapitlja, povedal o zgodovine cerkve in o zvonovih. Žužemberk je bil pisno prvič omenjen leta 1246, sedež župnije pa je na tem mestu od leta 1413. Na mestu, kjer je sedaj cerkev, so imeli Rimljani pogansko sveti&scaron;če boginje Venere. Ko so pri&scaron;li v te kraje na&scaron;i predniki,&nbsp;so v 10. stoletju na tem mestu zgradili cerkev posvečeno &scaron;kofu sv. Miklavžu. Kraj je &scaron;tevilčno rastel in se razvijal, cerkev je postala premajhna, zato so jo leta 1768&nbsp;v celoti podrli in leta 1769 zgradili novo. Imela je zelo bogato baročno opremo. V drugi svetovni vojni, leta 1944 so partizani cerkev požgali. Iz cerkve se je re&scaron;ilo zelo malo, večino je bilo uničeno. Tako je bila župnija brez cerkve. Dovoljenja za obnovo so pridobili &scaron;ele v novi državi Sloveniji in cerkev je bila v dana&scaron;nji podobi obnovljena v letih 1993-94. Veličastno podobo ji dajeta dva zvonika, v severnem je največji zvon, v južnem pa ostali &scaron;tirje. Nejc, namestnik referenta za pritrkovalce,&nbsp;je povedal, da je&nbsp;pritrkavanje slovenska posebnost,&nbsp;glasba, ki jo izražamo s srcem. Če pritrkovalci ne čutijo veselja in predanosti, potem to ni melodija, ki &nbsp;oznanja vero. Tudi talent, ki ga imamo, ne pomaga nič, če ni prisotna močna božja ljubezen. Pritrkovalci smo poslani, da za božje ljudstvo oznanjamo prihod Kristusa. Janez, namestnik predsednika Tilna, je povedal o reorganizaciji Pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev. Rekel je, da se bogoslovci počasi poslavljajo iz organizacijske vrste&nbsp;pri pritrkovalcih, zaradi povečanih obveznosti. V ta namen je bil že pred dvema letoma ustanovljen ožji odbor, ki tudi zelo pomaga.&nbsp;Najbolje je, da se ustanovi dru&scaron;tvo oz.&nbsp;združenje slovenskih pritrkovalcev, ki bo z žigom &Scaron;kofovske konference na celotnem območju Slovenije delovalo in oživljalo pritrkavanje. Dru&scaron;tvo oz. združenje je potrebno tudi zato, da se pridobi določena sredstva, ki se jih za delovanje nujno potrebuje. Pritrkovalce prosi, da poleg pritrkavanja zmolijo &scaron;e kak&scaron;no molitev, da bi ta stvar uspela, da bi lepoto pritrkavanja prena&scaron;ali na mlaj&scaron;i rod. Vsako dobro delo &scaron;teje in je vedno poplačano. Nada je &scaron;e povedala o pravilih, ki se dotikajo nastopov v zvoniku. Sledilo je &scaron;e skupinsko slikanje.&nbsp;Najlep&scaron;e je, ko se pritrkovalci držijo pravil in vstopajo k zvonovom kadar so pozvani. Tokrat je bilo tako. Vsaka ekipa je pokazala svoja znanja, vsaka na&nbsp;svoj način pritrkavanja, tako da je bilo poslu&scaron;anje zelo prijetno in balzam za du&scaron;o. Po končanem pritrkavanju, nas je domači župnik&nbsp;Franc Vidmar povabil v cerkveno dvorano, kjer nas je čakala pogostitev. Med tem časom je pri&scaron;el tudi predsednik pritrkovalskega krožka bogoslovec Tilen in imel je to čast, da je vsem nastopajočim podelil priznanja za udeležbo in sodelovanje.&nbsp;Ob druženju, izmenjavi znanj, pogovarjanju in pritrkavanju smo preživeli eno lepo popoldne. Hvala vsem pritrkovalcem za udeležbo (pritrkovalke žal ni bilo nobene, punce pogre&scaron;amo vas!), &scaron;e posebno gospodu župniku velika zahvala&nbsp;za prijaznost in skrb, da je teklo vse tako kot je prav. Drage pritrkovalke in pritrkovalci, naslednjič pa se dobimo 26. maja ob 14.00 na &Scaron;tajerskem, v Slivnici pri Mariboru. Nada Blažko &nbsp; NASTOPAJOČE SKUPINE: &Scaron;KOCJAN (STAREJ&Scaron;I) &Scaron;KOCJAN (MLAJ&Scaron;I)&nbsp; &nbsp; &nbsp; SVETI DUH VELIKI TRN&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; &Scaron;EMPETER OTOČEC&nbsp;(STAREJ&Scaron;I) &Scaron;EMPETER OTOČEC (MLAJ&Scaron;I) &Scaron;ENTVID PRI STIČNI POLHOV GRADEC LJ-ČRNUČE BOROVNICA &Scaron;ENTJERNEJ NA&nbsp;DOLENJSKEM ČRMO&Scaron;NJICE&nbsp; SEMIČ STOLNI KAPITELJ STOPIČE&nbsp; &Scaron;MIHEL NOVO MESTO LJUBLJANA &ndash; KA&Scaron;ELJ - ZALOG &Scaron;ENTVID nad LJUBLJANO &Scaron;ENČUR na GORENJSKEM IZBRANE SKUPINE: &Scaron;KOCJAN (STAREJ&Scaron;I) &Scaron;EMPETER &ndash; OTOČEC&nbsp;(MLAJ&Scaron;I) SEMIČ PRIZNANJE: &nbsp; PREDSTAVITEV ZVONOV: ŽUPNIJA: SV. MOHOR IN FORTUNAT, ŽUŽEMBERK &Scaron;T. ZVONOV: pet&nbsp;bronastih&nbsp; 1. zvon:&nbsp;livarna A. Bachert, Heilbronn&nbsp;- 1994, masa&nbsp;2700 kg, udarni ton H0, posvečen sv. Družini 2. zvon:&nbsp;livarna A. Bachert, Heilbronn&nbsp;- 1994, masa&nbsp;1400&nbsp;kg, udarni ton Dis, posvečen sv. Mohorju in Fortunatu 3. zvon:&nbsp;livarna A. Bachert, Heilbronn&nbsp;- 1994, masa&nbsp;900&nbsp;kg, udarni ton Fis, posvečen sv. Ignaciju 4. zvon:&nbsp;livarna A. Bachert, Heilbronn&nbsp;- 1994, masa&nbsp;600&nbsp;kg, udarni ton Gis, Posvečen Mariji Kraljici miru 5. zvon:&nbsp;livarna Feniks Žalec- 2013, masa&nbsp;350&nbsp;kg, udarni ton h,&nbsp;posvečen blaženi sestri&nbsp;Alojziji Fabjan UGLASITEV ZVONOV:&nbsp;večji &scaron;tirje (1-2-3-4) v napevu Salve Regina, manj&scaron;i &scaron;tirje (2-3-4-5) v parsifal motivu POSTAVITEV ZVONOV:&nbsp;zvonovi name&scaron;čeni v obeh zvonikih, v severnem: 1. zvon, v južnem v vrsti: 4-2-3, 5. zvon name&scaron;čen nad njimi DRUGE ZNAČILNOSTI: krone zvonov&nbsp;s&nbsp;&scaron;estimi korenikami, kemblji so pregibni pri manj&scaron;ih &scaron;tirih, pri večjem izveden klasično,&nbsp;pritrkovanje je dobro,&nbsp;zvonik urejen;https://pritrkovalec.si/index.php/content/display/151<![CDATA[Fotogalerija_Žužemberk]]>