pripravil: Tomaž, referent pritrkovalcev Zavod sv. Stanislava je v petek, 12.4.2019 ob 18. uri  gostil pritrkovalce iz vse Slovenije, ki so se zbrali na letošnji okrogli mizi. Tudi letos je ta vsebovala predavanje, ki ga je imela dr. Cecilija Oblonšek, asistentka na Teološki fakulteti za področje liturgike in cerkvene glasbe. V svojih besedah nam je približala liturgični vidik na pritrkovanje, pri katerem gre v prvi vrsti za izvajanje cerkvene glasbe, s tem pa nam še bolj ozavestila, da pritrkovanje ni neko tehnično opravilo. Poslanstvo pritrkovalca stopa v lepoto bogoslužja, zato je pomembno, kako se odraža sporočilnost v izvabljeni pesmi zvonov. Predsednik krožka Tilen je vse navzoče pritrkovalce pozdravil in nas povabil, da z molitvijo pritrkovalcev začnemo s programom, ki je v nadaljevanju vseboval tudi pregled srečanj v letu 2018. Tako nam je referent Tomaž na kratko predstavil glavne značilnosti pokrajinskih srečanj, ki jih je po Sloveniji, po škofijah organiziral krožek pritrkovalcev, ki po več kot tridesetletnem delovanju načrtuje spremembo delovanja, reorganizacija tako postaja realnost, ki za pritrkovalce prinaša številne izzive, s tem pa poslanstvo pritrkavanja še bolj kliče pritrkovalce k ohranjanju tega bogoslužnega opravila. PREDLOGI PRITRKOVALSKIH SREČANJ V LETU 2019: ŠKOFIJA KOPER: PODNANOS / 5.5.2019 ŠKOFIJA NOVO MESTO: ŽUŽEMBERK / 12.5.2019 LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA: -severni del / TRŽIČ, VOKLO, PREDDVOR / 26.5.2019                                                      -južni del / VIDEM-DOBREPOLJE / 19.5.2019 MARIBORSKA NADŠKOFIJA: PREVALJE/ ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU, RADLJE OB DRAVI ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA: TURNIŠČE VSESLOVENSKO SREČANJE: BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH / 8.9.2019 Predlogi, kot so bili predstavljeni na okrogli mizi, niso še potrjeni s strani župnij. V kolikor imate pritrkovalci še kakšen predlog, ki ni bil podan na okrogli mizi, ga sporočite čimprej po e-pošti (pritrkovalec@rkc.si).  Vsebinsko je letošnja okrogla miza bila zaznamovana s številnimi predlogi, ki prinašajo v naše delovanje novosti v sami strukturi delovanja. Prav tako pa ne smemo zanemariti vsega našega dela do sedaj, ki predstavlja temelj, kot dobro izhodišče za širše razvijanje našega delovanja. Zato gre zahvala vsem, ki ste se udeležili okrogle mize 2019 in tako dodali svoj prispevek, da odgovorno pristopate kot posamezniki, skupine, društva k temu lepemu opravilu, ki je danes naša skupna odgovornost. Jo bomo znali predati našim zanamcem? Če bo pritrkavanje v svojem izvrševanju temeljilo na odnosu do Boga, bo vsaka pot lažja in osmiselna, ali kakor je predstavil referent: IMEJ V SEBI SPOROČILO, DA PESEM ZVONOV KOT ŽIVA GOVORICA NAGOVARJA IN NAŠE POGLEDE USMERJA VIŠJE, ZA CILJE, KI KLIČEJO PO PRESEŽNEM!   PREBERITE TUDI ZAPISNIK OKROGLE MIZE 2018 pripravil: Nada Blažko; članica OOPKSB ZAPISNIK PRITRKOVALSKE OKROGLE MIZE 2019 v Zavodu sv. Stanislava v petek, 12.04.2019 ob 18. uri.  Program: 1.   MOLITEV 2.   Pozdrav predsednika PKSB 3.   Pregled dela v letu 2018 4.   Načrt za leto 2019 5.   Reorganizacija  PKSB 6.   Razno: Mediji           Avdio-video snemanje srečanj                        Digitalizacija gradiva PKSB                         Termin in oblika okrogle mize   7.   Predavanje gostje dr. CECILIJE OBLONŠEK   Na okrogli mizi se je zbralo cca. 25 pritrkovalk in pritrkovalcev – priloga lista prisotnosti. Z okroglo mizo smo začeli ob 18.10 in zaključili ob 21.30 S predlaganim programom so se vsi strinjali.     1.    MOLITEV Molitev je vodil predsednik PKSB Tilen Oberwalder Zupanc. Molili smo za naše delo in molitev za pokojne pritrkovalce, predvsem Ivana Malavašica.   2.    Pozdrav predsednika PKSB Predsednik je vse navzoče lepo pozdravil in izrazil zadovoljstvo za prisotnost. Že v naprej se je opravičil, ker bo  moral   okroglo mizo predčasno zapustiti zaradi obveznosti.   3.    Pregled dela v letu 2018 Tomaž Polanec, referent za pritrkovalce, je predstavi pokrajinska srečanja in vseslovensko srečanje. Glede na udeležbo je bil kritičen v Gorenjski regiji, tudi zato, ker ni bilo niti ene pritrkovalke. Tudi po drugih regijah, niso bile udeležbe najbolj zadovoljive. V Ljubljanski regiji - Dob pri Domžalah je bila udeležba najbolj zadovoljiva. Vseslovensko srečanje je bilo v Crngrobu, kjer je izjemen sakralni spomenik, saj  ima najlepši zlati oltar, sestavljen iz 100-tih kipov. Simbolika nagovarja, da moramo pred Boga priti majhni. Zbralo se je 16 pritrkovalskih skupin, cca 75 pritrkovalk in pritrkovalcev. Priloga: predstavitev  pritrkovalskih dogodkov.   Povedal je še, da aktivno deluje OO PKSB, da so člani imeli 3 seje. Vsi zapisniki so objavljeni  na spletni strani in so priloga k temu zapisniku.   Na koncu se je Tomaž zahvalil še gospe Mileni Štucin, ker je finančno pokrila stroške v Crngrobu na vseslovenskem srečanju. Gesta je bila res velikodušna in presenetljiva.   Tilen se je zahvalil tudi vsem sodelujočim pri podpori na vseh srečanjih in vseslovenskem srečanju. Predlagal je še, da se mu zdi primerno, da bi pritrkovalci  v svoji regiji pripravili vse potrebno za  pritrkovalska srečanja. Vse potrebno pomeni, da se dogovorijo z župnikom, pripravijo zvonik, povabijo pritrkovalske  skupine iz svoje škofije, pomagajo pri organizaciji na dan prireditve. Povedal je še, da je včasih tudi problem pri pogostitvah zaradi stroškov.   4.    Načrt za leto 2019 Predsednik Tilen je predlagal, da bi bila vsa regijska srečanja  poimenovala po škofijah. Tako bi lahko tudi škofije finančno pripomogle pri organizaciji: Koper, Ljubljana, Novo Mesto, Celje, Maribor, Murska Sobota. Ljubljanska škofija bi bila razdeljena na dva dela: severni in južni del, ker je na tem področju veliko pritrkovalskih skupin Zgoraj navedeni predlog je dal na glasovanje in vsi udeleženci so se strinjali, da se pritrkovalska srečanja poimenujejo po škofijah in da sta v ljubljanski škofiji dve srečanji. Sklep: Vsa pritrkovalska srečanja se poimenujejo po škofijah. Ljubljanska škofija je razdeljena na severni in južni del. S spremembo regij se začne že letos.   Predsednik Tilen je prosil še za predloge krajev in datume, kjer bi bila  pritrkovalska regijska srečanja in  vseslovensko srečanje. Predlogi so bili naslednji: Škofija KOPER – Podnanos, 5.5.2019 Škofija NOVO MESTO – Žužemberk,12.05.2019 Nadškofija LJUBLJANA  (južni del)– Videm Dobrepolje, 09.06.2019 (kontakt Tilen) Nadškofija LJUBLJANA (severni del) –  Predvor, 02.06.209 Nadškofija Maribor – Slivnica pri Mariboru, 26.5.2019 Škofija Celje: predlagana Nova Cerkev pri Celju – datum ni dogovorjen Vseslovensko srečanje: Benedikt v Slovenskih goricah 8.9.2019 Vsa srečanja so na nedeljo. Začnejo se ob 15.00 z litanijami ali mašo ali samo molitvijo. Zvonik mora biti odprt  ob 14.00, tako da imajo vsi nastopajoči pritrkovalci možnost ogleda zvonov in kratko vajo. Sklep: Zgoraj navedeni predlogi so bili soglasno sprejeti, dogovoriti je še potrebno srečanje v škofiji Ljubljana sever, Maribor in Celje   5.    Reorganizacija PKSB Predsednik PKSB Tilen je povedal, da je bila zaradi pomanjkanja bogoslovcev zelo dobra poteza, da so skupaj z laiki ustanovili OO in s tem poživili sodelovanje. Slovenski pritrkovalci naj bi se odcepili iz semenišča in bili svoja skupina. Kot je že bil podan predlog reorganizacije na 5. seji OO PKSB z dne 20.12.2018, bi ustanovili  združenje oz. društvo, tako bi bila to neka urejena organizacija, ki bi pridobila svoj pravni okvir in bi  delovala v dve smeri: pred cerkvijo in pred državo. Prek tega bi se lahko uredilo veliko stvari. Imeli naj bi duhovno spremstvo iz cerkve, organizacijsko pa bi zadeva slonela bolj na laikih. OO je že napravil svoje, zdaj bi morali pristopiti še drugi pritrkovalci. Pritrkovalke in pritrkovalci bi se morali v društvo včlanjevati in tudi v tej smeri delovati in se povezovati. Pritrkovalsko društvo Ivan  Mercina iz Ajdovščine je nosilec liste, ki jo je izdalo Ministrstvo za kulturo, kjer piše, da je pritrkavanje nesnovna kulturna dediščina. Z delovanjem in sodelovanjem pritrkovalk in pritrkovalcev, bi ta dokument prišel resnično v veljavo, ne pa da je to samo črka na papirju. Do sedaj je bilo sodelovanje med bogoslovci in pritrkovalci zelo dobro, bogoslovci so še vedno pripravljeni pomagati je pa nujno, da gremo v reorganizacijo. Ustanoviti bi morali ustanovni odbor, se povezati s Škofovsko konferenco, da pove svoje mnenje. Naslednja seja bo 25. aprila ob 18.30 v Bogoslužnem semenišču v Ljubljani, ki bi jo začeli s sveto mašo v Stolni cerkvi. Tilen je povabil vse navzoče, da se sv. maše in seje udeležijo vsi tisti, ki so pripravljeni kaj narediti v tej smeri in potem naj bo, kot  je božja volja. Povedal je še, da so znotraj škofij  liturgične skupine. Prav bi bilo, da bi v vsaki škofiji imeli pritrkovalci svojega referenta.  Za Ljubljansko škofijo je referent za pritrkovalce Tomaž Polanec.   Sklep: Zadevo bomo predebatirali na seji 25.04.2019   6.    RAZNO Tilen pove, da smo se na sejah OO PKSB dogovorili, da bomo naredili raziskav o pritrkovalskem zavetniku – nekaj se je v tej smeri naredilo, vendar smo obstali kjer smo. Dogovarjali smo se, da bi se pritrkovalci več družili, vendar se pobuda ni uresničila. Enako velja za pobudo, da bi pritrkovalci pristopili k pritrkavanju za praznike v tistih župnijah kjer nimajo pritrkovalcev.  Bili so naprošeni samo iz ljubljanske Stolnice in vabilu so se odzvali. Sodelovanje s tednikom Družina – je kompetentna Nada Za pritrkovalska srečanja bi bilo lepo, da bi jih snemali. Pritrkovlci naj obiščejo tudi internetno stran www.pritrkovalec.si   Predlogi: ·         Ker bodo sedaj srečanja po škofijah, bi bilo lepo, da bi na vsako srečanje povabili škofa ·         Da bi sporočili na škofije, kaj smo danes sklenili ·         Da bi OO ustanovili na vsaki škofiji. ·         Za Novomeško škofijo je pripravljen delati pritrkovalec Malenšek Anton. ·         Bogoslovec Janez je dobil pritrkovalski arhiv. Začeli bi z  digitalizacijo pridobljenega  gradiva (plošče, fotografije) kar pomeni, da bo pritrkovalska literatura bolj dostopna vsem pritrkovalcem. ·         Pobuda, da bi imeli okroglo mizo ob sobotah, ki bi jo raztegnili na cel dan, kjer bi se družili, se spoznavali, si izmenjali izkušnje in znanja in jo zaključili s sv. Mašo. Udeleženi predlog niso podprli, tako bo okrogla miza še naprej  ob petkih, kot do sedaj.   ODMOR: Pogostitev vseh navzočih in veliko aktivnega razpravljanja med udeleženci   7.    Predavanje: Tokrat je bila predavateljica  dr. Cecilija Oblonšek, asistentka na teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, na področju liturgike in cerkvene glasbe. Povedala je; ·         da se je država zelo vključila v pritrkavanje, zato moramo to izkoristiti. ·         da so ustanovili Zavod za glasbo in to  zato, da sodelujejo s cerkvijo in hkrati si sam na svojih nogah. Ker predstavljaš cerkveno dediščino, kulturo, lahko vstopaš tudi v državne razpise. ·         Zvonovi in piščali so vez z bogom. Zvon je prvi, ki naznanja, da je bog tu navzoč. Zvonik je oznanjevalec, da je tu božja hiša. Tu zvon spregovori. Zvon ima vlogo klicarja. Zvon vzbuja vest, ki je velikokrat ne želiš slišati. Ko se nekdo razburja glede zvonjenja in pritrkavanje doumeš, da je problem drugje. ·         Pritrkovalec je bogoslužni sodelavec ·         Če smatramo, da je pritrkavanje in petje služba, smo izgubili status, če nam je obremenitev, je nesmisel delovati v tej smeri. ·         Ko začutiš, da je tvoje delo privilegij, da je to služenje, potem je to ta-prava stvar ·         Cerkveni glasbenik rad nastopa ·         Glasba v cerkvi je služabnica bogoslužja, je podrejena bogoslužju. Mora vedno služiti bogoslužju. ·         Sem zaslužen za svoj talent- NE, talent mi je dal BOG ·         Sodelovanje ljudi; vsi vse? NE ·         Petje je neločljiv sestavni del maše. ·         Enako velja za pritrkavanje ·         Nepopolnost je nekaj zemeljskega, toda kot posameznik daš najboljše in to je za Boga najboljše. ·         Antene v zvonikih – bi morali napraviti pravilnike kako se namešča antene. Tu bi morala delovati komisija za zvonove in pritrkovalci.   Razprave so se vrstile okrog problematike anten v zvonikih, odnosi med pritrkovalci in župniki, želja po izobraževanju pritrkovalcev, naša zavetnica je absolutno sv. Cecilija, ker smo pritrkovalci glasbeniki in tudi zvonovi so del glasbe že od nekdaj.                        Za zaključek je še povedal pritrkovalec Bonča iz Smlednika naslednji pritrkovalski rek: KDOR POJE 2-KRAT MOLI, KDOR PRITRKAVA 3-KRAT POJE     Okroglo mizo slovenskih pritrkovalcev smo zaključili ob 21.30 ob pogostitvi, ki jo je  organiziral predsednik PKSB bogoslovec Tilen in  bogoslovec Janez, finančno pa jo je podprlo Bogoslovno semenišče v Ljubljani. Hvala   Zahvaljujemo se tudi predstavnikom Zavoda sv. Stanislava, da smo smeli gostovati v prostorih zavoda.   Hvala predavateljici dr. Ceciliji Oblonšek za čudovito predavanje – bil je pravi balzam za dušo   In še enkrat hvala gospe Mileni Štucin za pokritje stroškov na vseslovenskem pritrkovalskem srečanju v Crngrobu.   Naj Vam Bog bogato poplača.                                                                                                         Zapisnik zapisala:                                                                                                     Nada Blažkohttps://pritrkovalec.si/index.php/content/display/145